| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 8 / 8
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Povezanost razredne klime in socialne sprejetosti učencev
Nuša Jurinec, 2020, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela je bil preveriti povezanost razredne klime s socialno sprejetostjo učencev. Sodelovalo je 124 učencev (51,6 % deklic in 48,4 % dečkov) iz devetih razredov drugega triletja in njihovi razredniki. Pri učencih sem uporabila vprašalnik razredne klime Moj razred in sociometrično preizkušnjo z dodanim vprašanjem o številu pričakovanih izbir. Učitelji so prav tako izpolnili vprašalnik o razredni klimi in podali oceno socialne sprejetosti za vsakega izmed učencev. Rezultati so pokazali statistično pomembno povezanost med stopnjo zaznanih medosebnih odnosov, kot kategorijo razredne klime, in socialno preferenčnostjo oziroma všečnostjo učencev med vrstniki, in sicer učenci z višjo socialno preferenčnostjo zaznavajo medosebne odnose v razredu višje kot učenci z nižjo socialno preferenčnostjo. V deležu zastopanosti posameznega sociometričnega položaja glede na zaznano ugodno oziroma manj ugodno razredno klimo (medosebni odnosi in osebnostni razvoj) ni bilo statistično pomembnih razlik, izkazalo pa se je, da je v razredih, v katerih učenci zaznavajo ugodnejšo razredno klimo, več pozitivnih vzajemnih izbir in manj negativnih vzajemnih izbir in manj osamljenih učencev (učencev brez vzajemnih izbir). Rezultati so prav tako pokazali, da učenci, ki zaznavajo v razredu ugodnejšo klimo, ne ocenjujejo lastne socialne sprejetosti točneje v primerjavi z učenci, ki v razredu zaznavajo manj ugodno klimo.
Ključne besede: razredna klima, socialna sprejetost učencev, medosebni odnosi, osebnostni razvoj
Objavljeno: 28.10.2020; Ogledov: 244; Prenosov: 110
.pdf Celotno besedilo (1,97 MB)

2.
Odnos med zaporskimi delavci in obsojenci
Jošt Meško, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je opravljen pregled literature o odnosih med zaporskimi delavci in obsojenci. Osrednji del diplomskega dela predstavlja študije o družbenem vzdušju v slovenskih zaporih in legitimnosti ter samozaznavi legitimnosti v zaporih s poudarkom na odnosih med zaporskimi delavci in obsojenci. Pregled študij je pokazal, da so ustrezni (nerigidni) odnosi med zaporskim osebjem in obsojenci pomembni za življenje in delo v zaporih. Pregled študij o družbenem vzdušju je pokazal, da so se odnosi med obsojenci in zaporskimi delavci spreminjali. Za vse zapore, ki so bili vključeni v študije o družbenem vzdušju v letih 2000, 2010 in 2017, smo ugotovili, da ocena kvalitete odnosov pri obsojencih upada, medtem ko je bila ocena kvalitete odnosov pri zaporskih delavcih spremenljiva, vendar so bile razlike zelo majhne.
Ključne besede: diplomske naloge, zapori, zaporski delavci, obsojenci, odnosi, socialna klima
Objavljeno: 28.08.2020; Ogledov: 255; Prenosov: 65
.pdf Celotno besedilo (570,26 KB)

3.
Analiza socialne klime v Zavodu za prestajanje mladoletniškega zapora in kazni zapora Celje
Katrin Podgorski, 2018, diplomsko delo

Opis: Dobra socialna klima ima pozitivne učinke na delovanje organizacije; ugodno vpliva na delovno vnemo zaposlenih, njihovo motivacijo, medsebojno povezanost, hkrati pa se organizacija razvija, dosega boljše delovne rezultate in postaja konkurenčna drugim organizacijam na trgu. Za vzpostavljanje in vzdrževanje dobre socialne klime pa jo je treba meriti, kajti na podlagi ocenjevanja različnih dimenzij se lahko ugotovijo morebitne slabosti organizacije in se odpravijo. Socialna klima predstavlja še posebej pomemben aspekt za presojanje uspešnosti delovanja zavodov za prestajanje kazni, saj je zaradi drugačne strukture oseb, drugačnih pogojev bivanja itd. težje vzpostaviti dobro socialno klimo. V teoretičnem delu so predstavljeni temeljni elementi, ki tvorijo socialno klimo, kot so na primer komunikacija med deležniki, medosebni odnosi, počutje v organizaciji, zadovoljstvo. Poleg tega je predstavljen zaporski sistem v Sloveniji in narejena primerjava dognanj različnih raziskav o socialni klimi v zavodih za prestajanje kazni pri nas in na tujem. S pomočjo anketnega vprašalnika pa je bila v empiričnem delu izvedena raziskava, katere glavni cilj je bil ugotoviti stanje socialne klime v Zavodu za prestajanje mladoletniškega zapora in kazni zapora Celje. Spoznanja kažejo, da se v imenovanem zavodu tako zaposleni kot obsojene osebe počutijo varno, čeprav se pojavljajo izgredi. Zaposleni so najbolj zadovoljni s stalnostjo zaposlitve, najmanj pa s plačo, medtem ko so obsojene osebe najbolj zadovoljne tako s hrano kot tudi z delom, najmanj pa s številom obsojenih oseb v sobi, velikostjo sobe in pravosodnimi policisti. Prav tako se je izkazalo, da se večina zaposlenih bolje razume s svojimi sodelavci in obsojenimi osebami kot obsojene osebe z drugimi obsojenimi osebami. Rezultati raziskave kažejo, da je socialna klima v Zavodu za prestajanje mladoletniškega zapora in kazni zapora Celje dokaj dobra, s posameznimi pomanjkljivostmi, ki pa so rešljive.
Ključne besede: socialna klima, organizacijska klima, zavodi, zapori, zaposleni, obsojenci, diplomske naloge
Objavljeno: 11.07.2018; Ogledov: 888; Prenosov: 138
.pdf Celotno besedilo (1,45 MB)

4.
Organizacijska klima in analiza socialnih omrežij v podjetju Lango plus d.o.o.
Matej Pirc, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: V diplomskem delu Organizacijska klima in analiza egocentričnih omrežij v podjetju Lango plus d.o.o. smo se dotaknili teoretičnih osnov organizacijske klime. Zapisali smo njene lastnosti, dimenzije, merjenje le-te ter vpliv in participacijo v delovnem procesu. Opisali smo tudi socialna omrežja, pri katerih smo se posebej osredotočili na egocentrična omrežja in analizo le-teh. V raziskovalnem delu smo merili organizacijsko klimo ter analizirali egocentrična omrežja v podjetju Lango plus d.o.o. V ta namen smo zaposlenim v podjetju poslali spletne vprašalnike, katerih podatke smo kasneje analizirali z ustreznimi statističnimi metodami. Povprečna starost anketirancev je bila 42 let. Večina jih je moških z dokončano srednjo šolo. Na podlagi statističnih analiz smo kasneje odgovorili na raziskovalna vprašanja. Raziskovali smo dva sklopa organizacijske klime, in sicer notranje odnose ter notranje komuniciranje in informiranje. Dokazali smo, da organizacijska klima v podjetju statistično značilno ni zadovoljujoča. Z analizo egocentričnih omrežij smo ugotovili, da omrežje socialne opore zaposlenih z višjo stopnjo izobrazbe ni statistično značilno večje kot omrežje socialne opore zaposlenih z nižjo stopnjo izobrazbe in da zaposleni, ki delujejo v podjetju dlje časa, statistično značilno ne sodelujejo z več ljudmi kot zaposleni, ki so v podjetju manj časa.
Ključne besede: Organizacijska klima, socialna omrežja, analiza egocentričnih omrežij
Objavljeno: 10.05.2018; Ogledov: 667; Prenosov: 76
.pdf Celotno besedilo (901,75 KB)

5.
Analiza dejavnikov učnega okolja na osnovi modela hierarhije potreb Abrahama Maslowa
Katja Košir, Katarina Habe, 2013, pregledni znanstveni članek

Opis: V prispevku analiziramo nekatere dejavnike učnega okolja z vidika enega izmed najbolj uveljavljenih modelov motivacije hierarhije potreb Abrahama Maslowa. Ta model lahko učitelju predstavlja smiselno orodje za analizo možnih dejavnikov manj ustrezne učenčeve učne prilagojenosti. Na posameznih ravneh potreb predstavljamo nekatere koncepte, ki predstavljajo dejavnike učnega okolja. Na ravni fizioloških potreb navajamo pregled raziskav, ki so preučevale ergonomske dejavnike učnega okolja. Na ravni potreb po varnosti opisujemo koncepta vodenja razreda in medvrstniškega nasilja ter predstavljamo nekatere ključne raziskovalne ugotovitve na obeh področjih. Na ravni potreb po sprejetosti in ljubezni analiziramo vidike pozitivne razredne klime ter opisujemo koncept socialne sprejetosti učencev. Znotraj potrebe po samospoštovanju in dosežkih umestimo sodobna spoznanja o oblikovanju učne samopodobe učencev. Koncept zanosa pa predstavljamo kot enega izmed ključnih dejavnikov, ki učitelju omogočajo uresničevanje potrebe po samouresničevanju ter spodbujanje osebnostnega razvoja učencev. Na osnovi pregleda raziskav na navedenih področjih izpeljemo nekaj priporočil, ki učitelju omogočajo učinkovito spodbujanje celostnega razvoja učencev.
Ključne besede: učno okolje, razredna klima, socialna sprejetost, učna samopodoba, dejavniki učnega okolja, hierarhija potreb Abrahama Maslowa, vodenje razreda, zanos
Objavljeno: 19.09.2017; Ogledov: 1506; Prenosov: 192
.pdf Celotno besedilo (698,36 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

6.
Odnosi med pravosodnimi policisti in zaporniki : diplomsko delo univerzitetnega študija
Polona Pavlič, 2014, diplomsko delo

Opis: Zapor predstavlja družbo znotraj družbe, ki jo sestavljajo vsi tako ali drugače prisotni v zaporu. Le-ti zato sodelujejo pri vzpostavljanju bolj 'človeške' in ustrezne socialne klime. Življenje in napetost v zaporu ne moreta biti kontrolirana s strogimi formalnimi pravili, potrebni so namreč ustrezni in korektni odnosi med vsemi, ki so del te totalne institucije (Liebling, Price in Shefer, 2011). Največ časa z zaporniki preživijo pravosodni policisti, zato so odnosi med pravosodnimi policisti in zaporniki eden izmed najpomembnejših dejavnikov, ki vplivajo na življenje in delo znotraj zapora. Medsebojno spoštovanje, sklepanje kompromisov in ustrezna komunikacija so pomembni dejavniki za tvorjenje ustreznih odnosov. Za obe strani je vzpostavljanje in vzdrževanje dobrih odnosov težavno zaradi različnih dejavnikov. Pravosodni policisti so primerni tudi za izvajanje pomembnih tretmanskih nalog za resocializacijo, saj zaporniki od osebja najlažje zaupajo pravosodnim policistom. Usposobljenost pravosodnih policistov je zelo pomemben dejavnik, ki pripomore k učinkovitemu in korektnemu izvajanju njihovega dela ter k tvorjenju čim boljših odnosov z zaporniki. Zaradi pomanjkanja pravosodnih policistov pada kakovost in učinkovitost njihovega opravljenega dela ter narašča varnostno tveganje. V primeru dobre socialne klime v zaporu ter dobrih odnosov so primarne naloge pravosodnih policistov lažje izvedljive.
Ključne besede: zapor, zaporniki, pravosodni policisti, odnosi, socialna klima, diplomske naloge
Objavljeno: 08.09.2014; Ogledov: 1211; Prenosov: 174
.pdf Celotno besedilo (661,39 KB)

7.
8.
KULTURA V NAŠIH VZGOJNOIZOBRAŽEVALNIH USTANOVAH
Natalija Krempl, 2009, diplomsko delo

Opis: POVZETEK Namen naloge je bil ugotoviti vpliv šolske klime na uspeh učencev in kakšna kultura prevladuje v slovenskih vzgojno-izobraževalnih ustanovah. V ta namen sem uporabila deskriptivno metodo dela, kjer gre za preučevanje na nivoju opisovanja dejstev, odnosov, procesov, brez vzročnega opisovanja. Na podlagi knjig, člankov in internetnih virov sem primerjala poglede različnih avtorjev in predstavila njihove glavne ugotovitve. V nalogi sem si zastavila naslednje raziskovalne hipoteze: 1.) Kultura je del socialnega sistema in eden najpomembnejših dejavnikov za razumevanje delovanja ustanov. 2.) Kultura je stabilna in strukturira okolje. 3.) Glede na to, kakšna je klima, lahko napovemo uspešnost šole. 4.) Jedro kulture predstavlja ideologija. 5.) V slovenski kulturi so vzgojno-izobraževalne ustanove storilnostno naravnane, kjer je otrokova uspešnost pomembnejša kot sreča in zadovoljstvo. Ugotovila sem, da ima šolska klima precejšen vpliv na uspeh učencev, saj je več socialnih interakcij tam, kjer prevladuje zdrava šolska klima, prav tako se učinkovitost kaže z boljšim učnim uspehom. Ugotovila sem, da so slovenske vzgojno-izobraževalne ustanove storilnostno naravnane, kjer je uspešnost pomembnejša kot otrokova sreča in zadovoljstvo. Vzrok za to vidim v vsej slovenski kulturi, ki ima visoka pričakovanja, saj je povprečnost v današnjem času označena za sivo, žalostno in nevredno.
Ključne besede: Ključne besede: šolska kultura, socialna klima, kakovostna šola, vzgoja, vzgojni stili, uspešnost.
Objavljeno: 11.05.2009; Ogledov: 2538; Prenosov: 543
.pdf Celotno besedilo (529,33 KB)

Iskanje izvedeno v 0.21 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici