| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 51
Na začetekNa prejšnjo stran123456Na naslednjo stranNa konec
1.
Kadrovanje, selekcija in uvajanje novo zaposlenih v podjetje v razmerah digitalizacije
Pija Kramberger, 2022, diplomsko delo

Opis: Management človeških virov je zelo pomembna funkcija vsake organizacije. Eden najpomembnejših procesov managementa človeških virov je kadrovanje, ki smo ga v teoretičnem delu tudi opredelili in opisali. Kadrovanje je upravna funkcija podjetja, ki obstaja za zagotavljanje osebja, potrebnega za organizacijske dejavnosti, in za upravljanje splošnega odnosa med zaposlenim in delodajalcem. Dobro razvit model kadrovanja, skupaj s selekcijo in socializacijo, so temelj uspešnega poslovanje organizacije. Selekcija je proces, da prave osebe namestimo na pravo delovno mesto. Gre za postopek usklajevanja organizacijskih zahtev z veščinami in kvalifikacijami ljudi. Organizacijska socializacija je proces, s katerim "oseba pridobi ustrezne delovne veščine, pridobi funkcionalno raven organizacijskega razumevanja, doseže podporne socialne interakcije s sodelavci in na splošno sprejme ustaljene načine določene organizacije". Digitalizacija je prinesla lažje in hitrejše procese v podjetje. Lažji pregled nad podatki in delom zaposlenih. Selekcija je v razmerah digitalizacije lažja zaradi prisotnosti spletnih prijav na delo, digitalnih intervjujev ter družbenih medijev, ki celoten postopek selekcije olajšajo in pospešijo. Prav tako je lažje tudi uvajanje novo zaposlenih v podjetje, saj imajo novo zaposleni na voljo ogromno spletnega gradiva in informacij za lažje poznavanje in prilagajanje podjetju. Zaposleni imajo na voljo tudi spletno usposabljanje, kot so učenje na daljavo, klepetalni roboti, navidezna resničnost, ki beležijo napredek zaposlenega in takojšnje povratne informacije. Ob pozitivnih posledicah pa so prisotne tudi negativne posledice. In sicer je na prvem mestu varnost in veljavnost podatkov zaposlenih v podjetju, prav tako se pojavijo težave pri obvladanju novih informacijskih sistemov in novih usposabljanj za uporabo tehnologije v podjetju. lahko pride do kraje identitete ali zlorabe osebnih podatkov. S poglobljenim intervjujem z vodjo človeških virov v podjetju X, lahko podkrepimo in potrdimo teoretični del, saj smo izvedeli, da imajo v podjetju ustaljene in splošno znane procese kadrovanja, selekcije in socializacije. Prav tako pa smo izvedeli, da v neki določeni meri že uporabljajo digitalizirane postopke za procese managementa človeških virov in jim digitalizacije teh procesov predstavlja veliko ugodnosti in olajšav za hitrejšo in uspešnejšo delovanje in poslovanje, hkrati pa prinaša tudi nekaj nelagodij.
Ključne besede: management človeških virov, kadrovanje, selekcija, digitalizacija, uvajanje novo zaposlenih oz. socializacija
Objavljeno v DKUM: 17.10.2022; Ogledov: 73; Prenosov: 25
.pdf Celotno besedilo (1,71 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
ŠOLANJE NA DOMU V SLOVENIJI
Adrijana Čede, 2016, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga predstavlja vpogled v pravno ureditev šolanja na domu ter umešča to obliko izobraževanja v formalni izobraževalni sistem Republike Slovenije. Na začetku so predstavljena zakonska določila, ki jih morajo upoštevati starši, ki se odločijo za to obliko izobraževanja, in so vodila za šolo, na katero je otrok vpisan. Nadalje naloga ponuja kratek zgodovinski razvoj samega pojava v Združenih državah Amerike ter tako omenja nekatere začetnike in pobudnike, ki so na podlagi lastnih opažanj in predvsem kot kritiko javnemu šolstvu začrtali pot šolanju na domu. Naloga prav tako predstavi zgodovinski razvoj v Sloveniji, ki je časovno gledano precej krajši in tudi zaradi tega precej manj organiziran v smislu združevanja v skupine, kakor je praksa (ponekod) drugod. Razlogi, ki privedejo starše do tega, da se odločijo za to obliko osnovnošolskega izobraževanja, so povzeti v šestem poglavju in se nadaljujejo v empiričnem delu naloge, ki temelji na raziskavi, opravljeni med slovenskimi starši. Tako naloga ponuja preplet teorije in dejanskega stanja na tem področju pri nas. Namen naloge je osvetliti sam pojav, ki z leti statistično narašča tako v svetu kot pri nas ter je v slovenski znanstveni in poljubni literaturi trenutno še manj zastopan.
Ključne besede: šolanje na domu, vzgoja, izobraževanje, socializacija, javno šolstvo, zasebno šolstvo, zakonodaja.
Objavljeno v DKUM: 14.04.2022; Ogledov: 253; Prenosov: 38
.pdf Celotno besedilo (1,19 MB)

3.
Pridobivanje, izbor in socializacija novih sodelavcev v pogojih dinamičnega poslovnega okolja na primeru podjetja x
Martin Rmuš, 2021, magistrsko delo

Opis: V današnjem dinamičnem poslovnem okolju prihaja do hitrih sprememb na vseh področjih, tudi na trgu delovne sile. Pridobiti, izbrati in socializirati nove zaposlene ostaja eden izmed glavnih izzivov, s katerimi se organizacije spopadajo. Optimizacija oz. učinkovita izvedba teh treh procesov lahko prinese veliko koristi tako organizacijam kot tudi novim zaposlenim, ki se bodo pri delu dobro počutili. V magistrskem delu smo se lotili obravnave vseh treh procesov posamezno ter predstavili načine, s katerimi lahko organizacije izboljšajo vključevanje novih zaposlenih. V sklopu teoretičnega dela smo predstavili metode za pridobivanje in izbiro novih zaposlenih ter strategije in taktike za socializacijo le-teh. Učinkovit program socializacije novih zaposlenih lahko prispeva k večji uspešnosti, boljšemu počutju in preprečevanju odhodov oz. fluktuaciji iz organizacij. V empiričnem delu smo raziskali omenjene procese na primeru podjetja X ter z analizo dokumentov in intervjuvanjem vodje kadrovske službe pridobili informacije, na podlagi katerih smo si ustvarili jasno sliko o dejavnosti podjetja na teh področjih. Ob morebitnih pomanjkljivostih smo podali predloge za izboljšanje procesa socializacije novih zaposlenih v podjetju X.
Ključne besede: pridobivanje, izbira, socializacija, fluktuacija, novi zaposleni
Objavljeno v DKUM: 02.03.2022; Ogledov: 232; Prenosov: 54
.pdf Celotno besedilo (1,38 MB)

4.
Reprezentacija spola pri oglaševanju v izbranih katalogih igrač
Živa Rizmal, 2021, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava reprezentacije dečkov in deklic v katalogih igrač Baby Center, izdanih med letoma 2010 in 2020. Igrače in njihovo oglaševanje predstavljajo pomemben vidik spolne socializacije, saj na otroke prenašajo družbene norme, vrednote in ideologije, vezane na spol. Namen zaključnega dela je bil raziskati, v kolikšni meri in na kakšen način so reprezentacije dečkov in deklic v izbranih katalogih igrač spolno (stereo)tipizirane in ali je v obdobju desetih let že prišlo do kakšnega premika k bolj spolno nevtralnemu oglaševanju igrač. Izvedli smo kvalitativno in kvantitativno analizo fotografij otrok. Izsledki raziskave kažejo, da so reprezentacije otrok v izbranih katalogih igrač večinsko spolno (stereo)tipizirane. Skladno s pričakovanji se dečki najpogosteje pojavljajo s stereotipnimi moškimi igračami, deklice pa s stereotipnimi ženskimi igračami. Raziskava je pokazala, da obstajajo manjši premiki k spolno nevtralnemu oglaševanju igrač, vendar da je še vedno veliko več spolno (stereo)tipiziranih kot spolno nevtralnih oglasov. Reprezentacije dečkov in deklic, ki potencialno razbijajo spolne stereotipe, smo večinoma našli v katalogih, izdanih med letoma 2015 in 2020. V prihodnje bi bilo smiselno spodbuditi oglaševalce, da dajo večjo vlogo spolno nevtralnim oglasom igrač.
Ključne besede: oglaševanje igrač, spol, spolni stereotipi, spolna socializacija, reprezentacije
Objavljeno v DKUM: 12.10.2021; Ogledov: 452; Prenosov: 109
.pdf Celotno besedilo (2,90 MB)

5.
Šolanje na domu v Sloveniji – socializacija in individualizacija učenca
Doroteja Žlaus, 2021, magistrsko delo

Opis: Šolanje na domu je kot alternativna oblika šolanja v Sloveniji precej nepoznano, nerazširjeno in neraziskano, in zdi se, da ravno zaradi tega pritegne zanimanje. Šolanje na domu posamezniku, torej učencu, dopušča pri njegovem učenju veliko več svobode in prostora za sledenje lastnim interesom, notranjim vzgibom in mu omogoča maksimalen razvoj njegovih potencialov. Čeprav o šolanju na domu, predvsem zaradi nepoznavanja, obstaja veliko predsodkov, se zdi, da so otroci, ki so šolani doma, dobro socializirani in uspešni v življenju. Pravzaprav je ravno šolanje na domu dober kazalnik dejstva, da socializacija ni omejena izključno na tiste agense socializacije, ki jih družba poudarja kot pomembne ali celo nujne, ampak da proces socializacije ljudi poteka vse življenje. Namen dela je s sociološkega vidika približati šolanje na domu v Sloveniji in razložiti, kako pri tej obliki izobraževanja potekata socializacija in individualizacija ter predstaviti prednosti, ki jih šolanje na domu in posledično drugačna dinamika družinskega življenja prinašata celotni družini, in tudi, s kakšnimi izzivi se srečujejo otroci in starši, če se odločijo za tak način izobraževanja. Raziskovalni del magistrskega dela se opira na opravljene kvalitativne intervjuje, rezultati pa pokažejo, da je proces socializacije pri šolanju na domu prej prednost kot izziv in da se otroci, šolani na domu, razvijajo v vsej svoji polnosti.
Ključne besede: šolanje, izobrazba, socializacija, individualizacija, svoboda
Objavljeno v DKUM: 27.07.2021; Ogledov: 558; Prenosov: 86
.pdf Celotno besedilo (1,57 MB)

6.
SPREMENJENA VLOGA STARŠEVSTVA V SLOVENSKI POSTMODERNI DRUŽBI
Brigita Cug, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo je sestavljeno iz dveh delov. Teoretični del začenjamo s splošnim pogledom na družino, s predstavitvijo nekaterih definicij o družini različnih avtorjev, opisom in analizo njenih temeljnih funkcij ter opredelitvijo z vidika različnih klasifikacij glede na njeno vlogo v družbi. Globalni cilj diplomskega dela je analiza družine v času moderne družbe in značilnosti družine v njej ter predstaviti nekatera razmišljanja o krizi družine. Glede na to, da nas je zanimal fenomen starševstva v postmoderni družbi, smo jo opisali in znotraj nje izpostavili nekatere pomembne značilnosti in ključne spremembe vezane na družinsko življenje in vpliv družbenega razvoja nanje. Nadalje smo starševstvo kot osrednji pojem najprej definirali, opisali dejavnike odločanja za starševstvo, dejavnike kvalitetnega starševstva ter samo psihodinamiko le-tega. Posebej smo izpostavili še cilje starševstva, predstavili bistvo odgovornega starševstva ter izpostavili pomen komunikacije za kvalitetnejše družinsko življenje. Glede na strokovne ugotovitve smo izpostavili še ekonomski in pravni vidik starševstva. In ker so starši pomembni člen, ki skupaj z otroki tvori družino, katere ena izmed najpomembnejših nalog je socializacija ter tudi vzgoja, smo dobršen del pozornosti namenili tudi njima. Po analizi pomena socializacije, smo razložili njen potek in opisali njene dejavnike. Tudi pojem vzgoje smo najprej definirali, predstavili njene cilje in naloge. Nato smo opisali vzgojne stile in posledice njihove uporabe pri vzgoji otrok. Ker se danes pogosto zdi, da je otrokom v veliki meri skoraj vse dovoljeno, smo izpostavili še problem razvajenosti otrok v današnji (postmoderni) družbi. Nakazali smo probleme, ki kličejo po dodatnem izobraževanju staršev ter predstavili vsebine in cilje le-tega, prav tako pa našteli organizacije, ki se ukvarjajo z izobraževanjem staršev. Nato smo predstavili odnos staršev do samega izobraževanja. Ob koncu teoretičnega dela smo opisali še pomen izobraževanja staršev za kvalitetnejši in optimalni razvoj otroka ter znotraj tega nakazali, kakšno naj bi bilo izobraževanje staršev, da bi bilo uspešno ter bi kot tako pripomoglo k učinkovitemu opravljanju starševske vloge. Empirični del pa zajema predstavitev in analizo dobljenih empiričnih podatkov anketiranih staršev s posebnim ozirom na institut starševstva v postmoderni družbi: glavne dimenzije staršev; vzgoje, katere so bili deležni starši; opravljanje starševske vloge v postmoderni družbi ter izobraževanje staršev.
Ključne besede: družina, moderna družba, moderna družina, postmoderna družba, starševstvo, družine v postmoderni družbi, otrok, starši, socializacija, vzgoja, izobraževanje.
Objavljeno v DKUM: 29.01.2021; Ogledov: 519; Prenosov: 147
.pdf Celotno besedilo (2,51 MB)

7.
Pomen in vloga konfliktov za osebnostni in socialni razvoj pri predšolskem otroku
Nuša Rogelj, 2020, diplomsko delo

Opis: S konflikti se srečujemo vsakodnevno in četudi jih običajno označujemo za nekaj negativnega, nezaželenega, so za dober medosebni odnos izrednega pomena. Konflikti se pojavljajo povsod, kjer sta v nekem odnosu vsaj dva človeka ne glede na starostno obdobje. Torej so prisotni v vseh življenjskih obdobjih, tudi vrtčevskem oz. predšolskem obdobju. Zato je zelo pomembno, da se z njimi soočimo pravilno in dovolj hitro, da jih rešujemo na optimalen in konstruktiven način, predvsem pa, da se jih ne bojimo. V teoretičnem delu diplomske naloge so podani različni strokovni vidiki o konfliktih, vzroki za njihov nastanek in naštete morebitne posledice. Predstavljene so vrste konfliktov ter možni načini reševanja le-teh. Predstavljeni so tudi konflikti v vrtcu, medvrstniško nasilje, vloga vzgojitelja in otroka ter vpliv konfliktov na otrokovo osebnost in socializacijo v ključnem – predšolskem obdobju. Empirični del predstavlja rezultate empirične raziskave, v kateri je sodelovalo 216 anketiranih strokovnih delavcev v vrtcih po celi Sloveniji. V raziskavi nas je zanimalo, kako se na konflikte v vrtcu odzivajo otroci v različnih starostnih skupinah ter kako vzgojitelji glede na čas zaposlitve v vrtcu ter delovno mesto. Ugotovitve kažejo, da se v prvem starostnem obdobju otroci na konflikte odzivajo predvsem z jokom, v drugem pa jih po večini že skušajo reševati sami ali s pomočjo vzgojitelja. Odzivi vzgojiteljev ob konfliktni medvrstniški situaciji pa se kažejo predvsem tako, da se tisti z daljšim delovnim stažem in tisti na delovnem mestu vzgojitelja, v konflikte vmešavajo manj kot drugi.
Ključne besede: komunikacija, konflikt, osebnost, predšolski otrok, socializacija, vzgojitelj
Objavljeno v DKUM: 27.10.2020; Ogledov: 730; Prenosov: 242
.pdf Celotno besedilo (1,26 MB)

8.
Pregled študij o strahu pred kriminaliteto pri ženskah
Monika Klun, Gorazd Meško, 2017, pregledni znanstveni članek

Opis: Namen prispevka: Prispevek predstavlja pregled literature na področju strahu pred kriminaliteto s poudarkom na strahu pred kriminaliteto pri ženskah in vsebuje razpravo o dejavnikih socializacije, viktimizacije, zdravja, medijev, okolja in spomina. Namen prispevka je pregledati študije o strahu pred kriminaliteto in predstaviti nekatere protislovne ugotovitve študij o strahu pred kriminaliteto pri ženskah in moških. Predstavljene so študije o strahu pred kriminaliteto v mednarodni viktimološki literaturi in pregled raziskovanja strahu pred kriminaliteto v Sloveniji. Metode: Članek temelji na pregledu literature in razpravi o dejavnikih strahu pred kriminaliteto pri ženskah. Ugotovitve: Ženske pogosteje izražajo altruistične strahove in ne navajajo skrbi za svoje partnerje. Strah pred kriminaliteto pri ženskah je posledica fizičnih in čustvenih zlorab nekdanjih partnerjev in se povezuje s strahom pred spolno zlorabo ali posilstvom. Na strah pri ženskah vpliva tudi njihova samoocena zdravja. Dileme glede strahu pred kriminaliteto predstavljajo mediji in zdravje, protislovja pa so vidna v dejavnikih, ki izhajajo iz okolja. Praktična uporabnost: Ugotovitve prispevka omogočajo razpravo o ukrepih za preprečevanje kriminalitete in razumevanje zapletenosti razmerij med kriminaliteto in strahom pred kriminaliteto. Strah pred kriminaliteto je pomemben del penalnega populizma, ki se ga je treba zavedati pri ustvarjanju politik in prakse na področju zaščite žrtev kriminalitete ter čustvenih odzivov na kriminaliteto. Izvirnost/pomembnost prispevka: V Sloveniji še ni bilo raziskave, ki bi posebej obravnavala vzroke strahu pred kriminaliteto pri ženskah, zato je ta prispevek možno razumeti tudi kot izhodišče za empirično študijo v prihodnosti.
Ključne besede: kriminaliteta, strah pred kriminaliteto, ženske, zdravje, dejavniki, socializacija, viktimizacija
Objavljeno v DKUM: 14.04.2020; Ogledov: 525; Prenosov: 30
.pdf Celotno besedilo (326,37 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

9.
Različne oblike obnašanja pujskov in njihova povezanost s tipom tehnologije reje v času laktacije
Anej Gliha, 2019, magistrsko delo

Opis: Cilj raziskave je bil preučiti socialne interakcije pujskov s poudarkom na agresivnem obnašanju v času laktacije in sicer v individualnem in skupinskem sistemu reje (odprti prasitveni boksi). V raziskavo smo vključili 53 pujskov iz petih gnezd in sicer 28 v skupinskih in 25 v individualnih boksih. Pujski so bili ustrezno označeni in tehtani na 1., 3., 7., 10., 14., 21. in 28. dan laktacije. Na videoposnetkih smo ob omenjenih dnevih proučevali v času med 8:00 – 12:00 uro osem različnih oblik interakcij (borba za sesek, odrivanje z rilcem, igrivostno odrivanje z rilcem, zaganjanje, grizenje ušes in repa, zaskok, grizenje glava – glava, spopad) med pujski. Pujskom smo določili tudi socialni rang po Schlichtingu in njegovo povezanost s telesno maso in dnevnim prirastom pujskov. Modificirali smo poskusno bipolarni 5-faktorski model (FFM), ki je vsakemu pujsku določil tip osebnosti. Rezultati so pokazali, da so imeli pujski z večjo telesno maso in intenzivnejšo rastjo visok socialni rang. Skupinski sitem v primerjavi z individualno rejo pujskov v času laktacije je imel številne pozitivne učinke na razvoj širšega nabora vedenjskih vzorcev pujskov, kar je imelo za posledico večjo prilagoditveno sposobnost pujskov. Raziskava nakazuje, da je pri pujskih skupinski sistem reje spodbujal pozitivne vidike osebnosti (igriv značaj) in je zaviral razvoj antagonizma (intenzivne, dlje časa trajajoče borbe). Pri aplikaciji skupinskega sistema v rejo pujskov v laktaciji moramo biti pazljivi pri izenačenosti pujskov različnih gnezd v njihovem številu, starosti in telesni masi ter dneva, ko pujskom omogočimo prehajanje med porodnimi boksi in srečevanje na hodniku.
Ključne besede: laktacija / obnašanje pujskov / socializacija / agresija / osebnost
Objavljeno v DKUM: 11.11.2019; Ogledov: 711; Prenosov: 88
.pdf Celotno besedilo (2,43 MB)

10.
Reprezentacije žensk in moških v književnih besedilih v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju osnovne šole
Dominika Podvratnik, 2018, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava reprezentacije žensk in moških v predlaganih proznih književnih besedilih za obravnavo v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju OŠ. Otroška književnost predstavlja pomemben dejavnik spolne socializacije, saj otroci skozi književna besedila spoznavajo družbene norme in vrednote, ki se nanašajo na družbeni spol. Namen magistrskega dela je ugotoviti, v kolikšni meri in na kakšen način so reprezentacije moških in žensk v predlaganih proznih književnih besedilih seksistične. Analiza izbranih proznih književnih besedil je bila kvantitativna in kvalitativna. V kvantitativno analizo so bila vključena vsa prozna književna besedila, ki so v Učnem načrtu za slovenščino v osnovni šoli (2011) predlagana za obravnavo v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju. Kvantitativna analiza je zajemala razmerje med deležema avtorjev in avtoric, ki so vključeni na seznam predlaganih proznih književnih besedil, ter razmerje med deležema glavnih oseb moškega in ženskega spola. Kvalitativna analiza je vključevala preučevanje različnih vidikov seksizma v izbranih proznih književnih besedilih s pomočjo vprašalnika Vidiki seksizma v otroški književnosti (Diekman in Murnen, 2004). Vzorec za kvalitativno analizo je bil omejen na devet proznih književnih besedil. Rezultati kvantitativne analize so pokazali, da je na seznam predlaganih proznih književnih besedil vključenih skoraj trikrat več avtorjev kot avtoric. Prav tako so v obravnavanih proznih besedilih glavne književne osebe pogosteje dečki/moški kot deklice/ženske. Rezultati kvalitativne analize so pokazali, da so reprezentacije moških in žensk v obravnavanih proznih književnih besedilih večinsko seksistične. Seksistične reprezentacije spolov se najpogosteje pojavljajo na področju moško stereotipnih poklicnih dejavnosti. Tako moški kot ženski književni liki prevzemajo stereotipne osebnostne značilnosti in družbene vloge nasprotnega spola, vendar rezultati nakazujejo, da je to v nekoliko večji meri značilno za moške književne like.
Ključne besede: otroška književnost, seksizem, spolni stereotipi, spolna socializacija, reprezentacije
Objavljeno v DKUM: 10.10.2018; Ogledov: 962; Prenosov: 188
.pdf Celotno besedilo (1,34 MB)

Iskanje izvedeno v 0.18 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici