| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 47
First pagePrevious page12345Next pageLast page
1.
Šolanje na domu v Sloveniji – socializacija in individualizacija učenca
Doroteja Žlaus, 2021, master's thesis

Abstract: Šolanje na domu je kot alternativna oblika šolanja v Sloveniji precej nepoznano, nerazširjeno in neraziskano, in zdi se, da ravno zaradi tega pritegne zanimanje. Šolanje na domu posamezniku, torej učencu, dopušča pri njegovem učenju veliko več svobode in prostora za sledenje lastnim interesom, notranjim vzgibom in mu omogoča maksimalen razvoj njegovih potencialov. Čeprav o šolanju na domu, predvsem zaradi nepoznavanja, obstaja veliko predsodkov, se zdi, da so otroci, ki so šolani doma, dobro socializirani in uspešni v življenju. Pravzaprav je ravno šolanje na domu dober kazalnik dejstva, da socializacija ni omejena izključno na tiste agense socializacije, ki jih družba poudarja kot pomembne ali celo nujne, ampak da proces socializacije ljudi poteka vse življenje. Namen dela je s sociološkega vidika približati šolanje na domu v Sloveniji in razložiti, kako pri tej obliki izobraževanja potekata socializacija in individualizacija ter predstaviti prednosti, ki jih šolanje na domu in posledično drugačna dinamika družinskega življenja prinašata celotni družini, in tudi, s kakšnimi izzivi se srečujejo otroci in starši, če se odločijo za tak način izobraževanja. Raziskovalni del magistrskega dela se opira na opravljene kvalitativne intervjuje, rezultati pa pokažejo, da je proces socializacije pri šolanju na domu prej prednost kot izziv in da se otroci, šolani na domu, razvijajo v vsej svoji polnosti.
Keywords: šolanje, izobrazba, socializacija, individualizacija, svoboda
Published: 27.07.2021; Views: 52; Downloads: 3
.pdf Full text (1,57 MB)

2.
SPREMENJENA VLOGA STARŠEVSTVA V SLOVENSKI POSTMODERNI DRUŽBI
Brigita Cug, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo je sestavljeno iz dveh delov. Teoretični del začenjamo s splošnim pogledom na družino, s predstavitvijo nekaterih definicij o družini različnih avtorjev, opisom in analizo njenih temeljnih funkcij ter opredelitvijo z vidika različnih klasifikacij glede na njeno vlogo v družbi. Globalni cilj diplomskega dela je analiza družine v času moderne družbe in značilnosti družine v njej ter predstaviti nekatera razmišljanja o krizi družine. Glede na to, da nas je zanimal fenomen starševstva v postmoderni družbi, smo jo opisali in znotraj nje izpostavili nekatere pomembne značilnosti in ključne spremembe vezane na družinsko življenje in vpliv družbenega razvoja nanje. Nadalje smo starševstvo kot osrednji pojem najprej definirali, opisali dejavnike odločanja za starševstvo, dejavnike kvalitetnega starševstva ter samo psihodinamiko le-tega. Posebej smo izpostavili še cilje starševstva, predstavili bistvo odgovornega starševstva ter izpostavili pomen komunikacije za kvalitetnejše družinsko življenje. Glede na strokovne ugotovitve smo izpostavili še ekonomski in pravni vidik starševstva. In ker so starši pomembni člen, ki skupaj z otroki tvori družino, katere ena izmed najpomembnejših nalog je socializacija ter tudi vzgoja, smo dobršen del pozornosti namenili tudi njima. Po analizi pomena socializacije, smo razložili njen potek in opisali njene dejavnike. Tudi pojem vzgoje smo najprej definirali, predstavili njene cilje in naloge. Nato smo opisali vzgojne stile in posledice njihove uporabe pri vzgoji otrok. Ker se danes pogosto zdi, da je otrokom v veliki meri skoraj vse dovoljeno, smo izpostavili še problem razvajenosti otrok v današnji (postmoderni) družbi. Nakazali smo probleme, ki kličejo po dodatnem izobraževanju staršev ter predstavili vsebine in cilje le-tega, prav tako pa našteli organizacije, ki se ukvarjajo z izobraževanjem staršev. Nato smo predstavili odnos staršev do samega izobraževanja. Ob koncu teoretičnega dela smo opisali še pomen izobraževanja staršev za kvalitetnejši in optimalni razvoj otroka ter znotraj tega nakazali, kakšno naj bi bilo izobraževanje staršev, da bi bilo uspešno ter bi kot tako pripomoglo k učinkovitemu opravljanju starševske vloge. Empirični del pa zajema predstavitev in analizo dobljenih empiričnih podatkov anketiranih staršev s posebnim ozirom na institut starševstva v postmoderni družbi: glavne dimenzije staršev; vzgoje, katere so bili deležni starši; opravljanje starševske vloge v postmoderni družbi ter izobraževanje staršev.
Keywords: družina, moderna družba, moderna družina, postmoderna družba, starševstvo, družine v postmoderni družbi, otrok, starši, socializacija, vzgoja, izobraževanje.
Published: 29.01.2021; Views: 167; Downloads: 57
.pdf Full text (2,51 MB)

3.
Pomen in vloga konfliktov za osebnostni in socialni razvoj pri predšolskem otroku
Nuša Rogelj, 2020, undergraduate thesis

Abstract: S konflikti se srečujemo vsakodnevno in četudi jih običajno označujemo za nekaj negativnega, nezaželenega, so za dober medosebni odnos izrednega pomena. Konflikti se pojavljajo povsod, kjer sta v nekem odnosu vsaj dva človeka ne glede na starostno obdobje. Torej so prisotni v vseh življenjskih obdobjih, tudi vrtčevskem oz. predšolskem obdobju. Zato je zelo pomembno, da se z njimi soočimo pravilno in dovolj hitro, da jih rešujemo na optimalen in konstruktiven način, predvsem pa, da se jih ne bojimo. V teoretičnem delu diplomske naloge so podani različni strokovni vidiki o konfliktih, vzroki za njihov nastanek in naštete morebitne posledice. Predstavljene so vrste konfliktov ter možni načini reševanja le-teh. Predstavljeni so tudi konflikti v vrtcu, medvrstniško nasilje, vloga vzgojitelja in otroka ter vpliv konfliktov na otrokovo osebnost in socializacijo v ključnem – predšolskem obdobju. Empirični del predstavlja rezultate empirične raziskave, v kateri je sodelovalo 216 anketiranih strokovnih delavcev v vrtcih po celi Sloveniji. V raziskavi nas je zanimalo, kako se na konflikte v vrtcu odzivajo otroci v različnih starostnih skupinah ter kako vzgojitelji glede na čas zaposlitve v vrtcu ter delovno mesto. Ugotovitve kažejo, da se v prvem starostnem obdobju otroci na konflikte odzivajo predvsem z jokom, v drugem pa jih po večini že skušajo reševati sami ali s pomočjo vzgojitelja. Odzivi vzgojiteljev ob konfliktni medvrstniški situaciji pa se kažejo predvsem tako, da se tisti z daljšim delovnim stažem in tisti na delovnem mestu vzgojitelja, v konflikte vmešavajo manj kot drugi.
Keywords: komunikacija, konflikt, osebnost, predšolski otrok, socializacija, vzgojitelj
Published: 27.10.2020; Views: 278; Downloads: 129
.pdf Full text (1,26 MB)

4.
Pregled študij o strahu pred kriminaliteto pri ženskah
Monika Klun, Gorazd Meško, 2017, review article

Abstract: Namen prispevka: Prispevek predstavlja pregled literature na področju strahu pred kriminaliteto s poudarkom na strahu pred kriminaliteto pri ženskah in vsebuje razpravo o dejavnikih socializacije, viktimizacije, zdravja, medijev, okolja in spomina. Namen prispevka je pregledati študije o strahu pred kriminaliteto in predstaviti nekatere protislovne ugotovitve študij o strahu pred kriminaliteto pri ženskah in moških. Predstavljene so študije o strahu pred kriminaliteto v mednarodni viktimološki literaturi in pregled raziskovanja strahu pred kriminaliteto v Sloveniji. Metode: Članek temelji na pregledu literature in razpravi o dejavnikih strahu pred kriminaliteto pri ženskah. Ugotovitve: Ženske pogosteje izražajo altruistične strahove in ne navajajo skrbi za svoje partnerje. Strah pred kriminaliteto pri ženskah je posledica fizičnih in čustvenih zlorab nekdanjih partnerjev in se povezuje s strahom pred spolno zlorabo ali posilstvom. Na strah pri ženskah vpliva tudi njihova samoocena zdravja. Dileme glede strahu pred kriminaliteto predstavljajo mediji in zdravje, protislovja pa so vidna v dejavnikih, ki izhajajo iz okolja. Praktična uporabnost: Ugotovitve prispevka omogočajo razpravo o ukrepih za preprečevanje kriminalitete in razumevanje zapletenosti razmerij med kriminaliteto in strahom pred kriminaliteto. Strah pred kriminaliteto je pomemben del penalnega populizma, ki se ga je treba zavedati pri ustvarjanju politik in prakse na področju zaščite žrtev kriminalitete ter čustvenih odzivov na kriminaliteto. Izvirnost/pomembnost prispevka: V Sloveniji še ni bilo raziskave, ki bi posebej obravnavala vzroke strahu pred kriminaliteto pri ženskah, zato je ta prispevek možno razumeti tudi kot izhodišče za empirično študijo v prihodnosti.
Keywords: kriminaliteta, strah pred kriminaliteto, ženske, zdravje, dejavniki, socializacija, viktimizacija
Published: 14.04.2020; Views: 233; Downloads: 19
.pdf Full text (326,37 KB)
This document has many files! More...

5.
Različne oblike obnašanja pujskov in njihova povezanost s tipom tehnologije reje v času laktacije
Anej Gliha, 2019, master's thesis

Abstract: Cilj raziskave je bil preučiti socialne interakcije pujskov s poudarkom na agresivnem obnašanju v času laktacije in sicer v individualnem in skupinskem sistemu reje (odprti prasitveni boksi). V raziskavo smo vključili 53 pujskov iz petih gnezd in sicer 28 v skupinskih in 25 v individualnih boksih. Pujski so bili ustrezno označeni in tehtani na 1., 3., 7., 10., 14., 21. in 28. dan laktacije. Na videoposnetkih smo ob omenjenih dnevih proučevali v času med 8:00 – 12:00 uro osem različnih oblik interakcij (borba za sesek, odrivanje z rilcem, igrivostno odrivanje z rilcem, zaganjanje, grizenje ušes in repa, zaskok, grizenje glava – glava, spopad) med pujski. Pujskom smo določili tudi socialni rang po Schlichtingu in njegovo povezanost s telesno maso in dnevnim prirastom pujskov. Modificirali smo poskusno bipolarni 5-faktorski model (FFM), ki je vsakemu pujsku določil tip osebnosti. Rezultati so pokazali, da so imeli pujski z večjo telesno maso in intenzivnejšo rastjo visok socialni rang. Skupinski sitem v primerjavi z individualno rejo pujskov v času laktacije je imel številne pozitivne učinke na razvoj širšega nabora vedenjskih vzorcev pujskov, kar je imelo za posledico večjo prilagoditveno sposobnost pujskov. Raziskava nakazuje, da je pri pujskih skupinski sistem reje spodbujal pozitivne vidike osebnosti (igriv značaj) in je zaviral razvoj antagonizma (intenzivne, dlje časa trajajoče borbe). Pri aplikaciji skupinskega sistema v rejo pujskov v laktaciji moramo biti pazljivi pri izenačenosti pujskov različnih gnezd v njihovem številu, starosti in telesni masi ter dneva, ko pujskom omogočimo prehajanje med porodnimi boksi in srečevanje na hodniku.
Keywords: laktacija / obnašanje pujskov / socializacija / agresija / osebnost
Published: 11.11.2019; Views: 400; Downloads: 59
.pdf Full text (2,43 MB)

6.
Reprezentacije žensk in moških v književnih besedilih v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju osnovne šole
Dominika Podvratnik, 2018, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo obravnava reprezentacije žensk in moških v predlaganih proznih književnih besedilih za obravnavo v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju OŠ. Otroška književnost predstavlja pomemben dejavnik spolne socializacije, saj otroci skozi književna besedila spoznavajo družbene norme in vrednote, ki se nanašajo na družbeni spol. Namen magistrskega dela je ugotoviti, v kolikšni meri in na kakšen način so reprezentacije moških in žensk v predlaganih proznih književnih besedilih seksistične. Analiza izbranih proznih književnih besedil je bila kvantitativna in kvalitativna. V kvantitativno analizo so bila vključena vsa prozna književna besedila, ki so v Učnem načrtu za slovenščino v osnovni šoli (2011) predlagana za obravnavo v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju. Kvantitativna analiza je zajemala razmerje med deležema avtorjev in avtoric, ki so vključeni na seznam predlaganih proznih književnih besedil, ter razmerje med deležema glavnih oseb moškega in ženskega spola. Kvalitativna analiza je vključevala preučevanje različnih vidikov seksizma v izbranih proznih književnih besedilih s pomočjo vprašalnika Vidiki seksizma v otroški književnosti (Diekman in Murnen, 2004). Vzorec za kvalitativno analizo je bil omejen na devet proznih književnih besedil. Rezultati kvantitativne analize so pokazali, da je na seznam predlaganih proznih književnih besedil vključenih skoraj trikrat več avtorjev kot avtoric. Prav tako so v obravnavanih proznih besedilih glavne književne osebe pogosteje dečki/moški kot deklice/ženske. Rezultati kvalitativne analize so pokazali, da so reprezentacije moških in žensk v obravnavanih proznih književnih besedilih večinsko seksistične. Seksistične reprezentacije spolov se najpogosteje pojavljajo na področju moško stereotipnih poklicnih dejavnosti. Tako moški kot ženski književni liki prevzemajo stereotipne osebnostne značilnosti in družbene vloge nasprotnega spola, vendar rezultati nakazujejo, da je to v nekoliko večji meri značilno za moške književne like.
Keywords: otroška književnost, seksizem, spolni stereotipi, spolna socializacija, reprezentacije
Published: 10.10.2018; Views: 548; Downloads: 138
.pdf Full text (1,34 MB)

7.
Medgeneracijski center Tezno
Rok Peternel, 2018, diploma project paper

Abstract: Živimo v času velikih nasprotij. Po eni strani nam tehnologija omogoča več prostega časa kot kadarkoli doslej, po drugi strani pa vedno manj tega časa preživimo na kakovosten način. Vedno manj je tudi druženja znotraj in zunaj ozkega kroga družine, saj imamo vse potrebno na dosegu roke znotraj lastnega doma. Ta projektna naloga je izdelena kot iniciativa za kakovostno preživljanje prostega časa skozi različne športne in interesne dejavnosti in skozi druženje vseh starostnih skupin raziskuje idejo medgeneracijskega centra na območju Tezna v Mariboru.
Keywords: medgeneracijski center, povezovanje generacij, center aktivnosti, izobraževanje, športne aktivnosti, socializacija, odprti prostor
Published: 24.09.2018; Views: 478; Downloads: 72
.pdf Full text (132,33 MB)

8.
Vpliv družine na razvoj serijskega morilca
Jona Vizjak, 2017, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu z naslovom Vpliv družine na razvoj serijskega morilca sta v teoretičnem delu opredeljena pojma družina in serijski morilec ter pojasnjene vrste družin in tipi serijskih morilcev. Družina je obravnavana kot glavni dejavnik pri razvoju serijskega morilca. V empiričnem delu so skozi študije primerov podrobneje opisani otroštva posameznih znanih morilcev (večinoma iz ZDA) in njihovi načini odraščanja v družini, predvsem v predadolescenčnem obdobju. Rezultati analize dokazujejo, da so vsi obravnavani serijski morilci odraščali v nezdravem okolju, s socializacijo, ki ni v skladu z normami zahodnoevropske družbe. Študija dokazuje, da za noben primer serijskega morilca ne moremo trditi, da je bil rojen kot serijski morilec. So pa v veliko primerih ti posamezniki rojeni z določenimi predispozicijami za razvoj antisocialnih značilnosti. Glavno vlogo pri sprožitvi teh predispozicij in pri ustvarjanju serijskega morilca pa ima vsekakor socializacija oziroma družina in družinski odnosi v času socializacije.
Keywords: družina, serijski morilec, vrste družin, socializacija
Published: 24.11.2017; Views: 1034; Downloads: 176
.pdf Full text (815,14 KB)

9.
Izobraževanje otrok na domu
Anja Aleksič, 2017, undergraduate thesis

Abstract: Starši imajo pravico zahtevati od države, da njihovemu otroku zagotovi možnost izobrazbe, vključno s tem pa imajo starši pravico do svobodne izbire osnovnošolskega izobraževanja za svojega otroka. Odločijo se lahko za osnovnošolsko izobraževanje svojih otrok v javni šoli ali zasebni šoli ali pa za izobraževanje na domu. Izobraževanje na domu je ena izmed najbolj raznolikih in prilagodljivih oblik izobraževanja, ki so danes na voljo. Starši se za izobraževanje otrok na domu odločajo iz več različnih razlogov, in sicer zaradi krepitve družinskih vezi, individualnega dela z otrokom, posvečanja otrokovim interesom in talentom, kakovostnejšega znanja in podobno.
Keywords: Otrok, starši, izobraževanje, pravica do izobraževanja, izobraževanje na domu, šola, socializacija, standardi znanja.
Published: 12.09.2017; Views: 889; Downloads: 217
.pdf Full text (883,79 KB)

10.
Vpliv socialne komunikacije na branje in pisanje učencev osnovne šole z nižjim izobrazbenim standardom.
Mateja Bališ, 2017, master's thesis

Abstract: Z rojstvom vsak človek vstopi v svet socializacije in komunikacije, ki sta temeljni za delovanje v družbenem okolju. Človek v svojem socialnem okolju ne more delovati brez sporočanja svojih misli, opažanj in mnenj, torej brez komuniciranja z drugimi ljudmi. Socializacija vsakega posameznika je proces, v katerem človek postaja družbeno bitje. V socialno osebo se posameznik razvija od rojstva pa vse do konca življenja. Pri tem so najpomembnejši trije dejavniki: družina, šola in prijatelji. V zaključnem delu so obravnavani učenci s posebnimi potrebami, natančneje otroci z lažjo motnjo v duševnem razvoju in avtističnimi motnjami ter otroci z lažjimi duševnimi motnjami, za katere je značilno, da imajo motnje na področju socializacije in komunikacije. V magistrski nalogi smo predstavili socialno komunikacijo učencev osnovne šole z nižjim izobrazbenim standardom, ki smo jo v povezavi z učnimi cilji prilagojenega programa te šole uporabili pri interpretaciji rezultatov preizkusov, ki so jih pisali učenci. Raziskava temelji na štirih učencih s posebnimi potrebami, ki obiskujejo peti razred osnovne šole z nižjim izobrazbenim standardom. Na podlagi nestrukturiranega opazovanja vedenja obravnavanih učencev ugotavljamo, da se njihovo druženje, vključevanje v družbo in njihovo delovanje v njej odraža na učnih dosežkih bralnega razumevanja, pravopisnega znanja in opismenjevanja. Ti rezultati so odraz sporazumevanja učencev v socialnem okolju in odraz razvitosti njihovih komunikacijskih spretnosti.
Keywords: socializacija, komunikacija, motnje v duševnem razvoju, avtizem, bralno razumevanje, opismenjevanje, pravopis
Published: 28.07.2017; Views: 661; Downloads: 115
.pdf Full text (8,03 MB)

Search done in 0.29 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica