Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Iskalni niz:	išči po
	išči po
	išči po
	išči po
Vrsta gradiva:	* po starem in bolonjskem študiju
Jezik:
Išči po:
Opcije:	Prikaži samo zadetke s celotnim besedilom
	Ponastavi

1 - 2 / 2

Anatomske značilnosti izbranih vrst halofitov slovenske obale
Natalija Toplak, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obsega raziskavo, s katero smo želeli proučiti anatomske in funkcionalne značilnosti halofitov slovenske obale in rezultate predstaviti v obliki anatomskega atlasa. Te vrste so: Halimione portulacoides, Atriplex hastata, Suaeda maritima, Arthrocnemum fruticosum, Limonium angustifolium, Aster tripolium, Inula crithmoides, Artemisia caerulescens, Juncus maritimus. Raziskavo smo izvajali v laboratoriju za biologijo Fakultete za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru. Ker so halofiti prilagojeni na slana rastišča s številnimi mehanizmi ter anatomskimi in funkcionalnimi prilagoditvami, smo za vsako nabrano vrsto naredili sveže mikroskopske preparate različnih rastlinskih organov s prostoročnim rezanjem. Uporabili smo svetlobni mikroskop nadgrajen s fluorescenco. Posneli smo fotografije ter izdelali skice. Želeli smo predvsem izpostaviti anatomsko zgradbo in strukture nabranih vrst ter njihovo razporeditev, ki je ključnega pomena za življenje v slanem okolju. Z raziskavo smo potrdili, da so vse vrste, ki smo jih proučili, imele anatomske prilagoditve v povezavi s stresom povišane slanosti. Proučene vrste so bile prilagojene na ekstremne razmere s sukulenco, solnimi žlezami, specializiranimi trihomi, odebeljenimi epidermalnimi celicami z debelo kutikulo, povečano vsebnostjo opornih in mehanskih tkiv itd. Mnoge posebnosti, ki jih imajo halofiti, so značilne tudi za rastline, ki živijo v pomanjkanju vode. Stres slanosti predstavlja fiziološko sušo in odziv rastlin je podoben odzivu na sušo, saj voda vstopa v rastlino po principu razlik v vodnem potencialu. Koncentracija soli je v slanih tleh večja in posledično je voda v takem okolju za rastlino manj dostopna.
Ključne besede: slanuše, slovensko primorje, Halimione portulacoides, Atriplex hastata, Suaeda maritima, Arthrocnemum fruticosum, Limonium angustifolium, Aster tripolium, Inula crithmoides, Artemisia caerulescens, Juncus maritimus
Objavljeno v DKUM: 15.11.2016; Ogledov: 2223; Prenosov: 233
Celotno besedilo (4,09 MB)

Analiza kalivosti starih semen halofitov slovenske obale
Maja Dragšič, 2012, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo temelji na analizi kalivosti starih semen petindvajsetih vrst halofitov, ki uspevajo pretežno v slanih obalnih habitatih slovenskega primorja. Srčika diplomskega dela je empirične narave. Analiza kalivosti zajema več metodoloških korakov, kot so priprava semen in pogojev za kalitev, razporejanje semen v petrijevke in postavitev v rastno komoro, opazovanje in sprotno beleženje rezultatov v določenem časovnem razponu, statistična obdelava podatkov, prikaz rezultatov kalivosti v grafični obliki in izdelava dendrogramov. Sledi diskusija o rezultatih in preverjanje predhodno zastavljenih hipotez. Rezultati, dobljeni z analizo kalivosti starih semen halofitov, so primerjani z rezultati kalivosti istih semen, ko so bila le ta sveža oziroma stara nekaj mesecev. Cilj je ugotoviti, ali stara semena še ohranjajo sposobnost kalitve, s čimer lahko sklepamo tudi na njihovo dolgoživost oziroma kratkoživost. Med drugim sem želela raziskati razlike med sposobnostjo kalitve starih semen halofitnih enoletnic in halofitnih trajnic ter drobnih, številnih semen in velikih, manj številnih semen. Pri vrstah, ki so vzkalile, sem primerjala njihovo stopnjo kalivosti v odstotkih, potek oziroma hitrost kalitve ter dan, ko je bila opažena prva kalica. Rezultati analize so v splošnem pokazali, da sposobnost kalitve semen upada sorazmerno s starostjo. Prav tako sem ugotovila, da stara semena halofitnih trajnic kalijo bolje kot stara semena halofitnih enoletnic. Med slednjimi ni vzkalila nobena vrsta. Kljub ugotovitvi, da stara semena mnogih halofitnih trajnic ostanejo viabilna več let, njihova sposobnost kalitve z leti upada. Med kalivostjo drobnih in številnih semen ter kalivostjo velikih in manj številnih semen nisem opazila razlik, glede na katere bi lahko sklepala o večji sposobnosti kalitve prvih ali drugih. Vzkalilo je devet vrst od petindvajsetih, pri čemer sem lahko našla podobnosti v poteku in dnevih pričetka kalitve, prav tako so vse vzkaljene vrste dosegle svojo maksimalno stopnjo kalitve v obdobju treh tednov.
Ključne besede: halofiti, slani habitati, slovensko primorje, semena halofitov, kalivost semen, klastrska analiza
Objavljeno v DKUM: 26.11.2012; Ogledov: 2039; Prenosov: 292
Celotno besedilo (1,27 MB)

Iskanje izvedeno v 0.07 sek.

Na vrh