Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Znanstvena monografija Jezik ob meji in na meji predstavlja sociolingvistični pogled na prekmurski slovenski knjižni jezik, porabsko narečje, leksikografijo in jezikovno krajino Porabja. Knjiga je razdeljena na tri poglavja: (1) Jezik ob meji, (2) Jezik v slovarjih in (3) Jezik na meji. V prvem poglavju je prikazan razvoj prekmurskega knjižnega jezika od začetkov evangeličanskega slovstva in razvoja katoliške pismenosti do nastanka Pavlove slovnice prekmurskega slovenskega jezika. V drugem poglavju so zbrani prispevki o leksikografiji, o slovarju govora Gornjega Senika, velikem madžarsko‑slovenskem slovarju in o slovenskih zemljepisnih poimenovanjih v Porabju ter širši okolici. Tretje poglavje prinaša sociolingvistične razprave o jezikovnem načrtovanju, jezikovni krajini in stanju materinščine (prek‑ mursko narečje, porabski govor) v Porabju. Osrednje spoznanje monografije Jezik ob meji in na meji je, da se je slovenski jezik ob Rabi do začetka 20. stoletja razvijal skupaj in sočasno s prekmurščino. Ustvarjalci tega območja so pomembno prispevali k razvoju in ohranjanju prekmurščine. Porabščina je danes jezik sporazumevanja med starejšimi govorci, zato potrebuje več pozornosti in strokovne podpore, če želimo, da bo ostala vitalna in obstala v prostoru ob Rabi.
Ključne besede: prekmurski slovenski knjižni jezik, porabsko narečje, gornjeseniški govor, jezikovna krajina, jezikovno načrtovanje, narečni slovarji, veliki madžarsko‑slovenski slovar
Objavljeno v DKUM: 11.11.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 1
Celotno besedilo (6,14 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: Žal se glasba še vedno premalo uporablja kot didaktični medij pri pouku, čeprav številne raziskave dokazujejo, da pozitivno vpliva na ljudi in še posebej na učeče se (npr. učeče se nekega jezika). Glasba pomaga pri sprostitvi in/ali koncentraciji, spodbuja pa tudi ustvarjalnost. Če se osredotočimo na področje učenja in usvajanja jezika, je pomembno omeniti, da se glasba lahko uporablja tudi za prenos in učenje besedišča in slovnice ter omogoča učencu, da se lažje spozna s ciljno kulturo in poveča njegovo razumevanje zanjo. V magistrskem delu so bili pregledani in analizirani različni učbeniki za nemški in slovenski jezik (od 1. do 4. letnika) za gimnazije in srednje strokovne šole za naloge, ki vključujejo glasbo kot medij za področje jezikovnega pouka. Na to temo smo z anketnimi vprašalniki anketirali profesorje slovenščine in nemščine ter dijake slovenščine in nemščine.
Ključne besede: glasba, slovenski jezik, nemški jezik, pozitiven vpliv, poučevanje jezika
Objavljeno v DKUM: 10.07.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 38
Celotno besedilo (3,01 MB)

Opis: V magistrski nalogi je v ospredju predvsem zgodovinski vidik razvoja celotnega slovenskega pravnega sistema, tako sodnega, kot tudi zakonodajnega. Gre za razpon zgodovinskih obdobij od Avstrijske monarhije, Avstro-Ogrske in vseh kasnejših oblik povezovanja balkanskih narodov, torej Jugoslavije, torej predvsem druga polovica 19. stoletja in 20 stoletje. Raziskoval bom ustavne ureditve, kako so vplivale na zakonodajo in ureditev, tako civilnega, kot kazenskega, družinskega, upravnega in volilnega, tako javnega kot zasebnega prava. Prav tako se bom osredotočil na pomembnejše posameznike, ki so s svojimi revolucionarnimi idejami in modernejšimi vidiki pomembno oblikovali tok razvoja prava in demokracije. Dotaknil se bom tudi političnih smeri in kako se je glede na ta prepričanja prilagajala zakonodaja in menjavalo vodstvo države. Pomembni vidik je tudi vpliv na razvoj in uporabo slovenskega jezika, ki ga bom preko dokumentov in arhivskih besedil v magistrski nalogi izpostavil in predstavil. Gre za enega od temeljev oblikovanja narodov in narodnega zavedanja ter oblikovanja uporabe prava v slovenščini in začetka slovenskih pravnih postopkov in sodstva. Med drugim bom izpostavil tudi pomembnejša ozemlja, na katera je bilo razdeljeno slovensko ozemlje, med različnimi obdobji in vladavino, kajti razvoj velikokrat ni bil enoten na vseh ozemljih, predvsem zaradi različnih vplivov sosednjih dežel in ljudstev ter razlikah v ideologiji prava. Geografsko gledano se bom najbolj osredotočil ravno na področje današnje Slovenije in okolico, predvsem Avstrijo, nekatere dele Italije in seveda bivše države SFR Jugoslavije, ker se je v moderni dobi ravno v tem času in teh vladavinah slovensko pravo najbolj razvijalo in na koncu koncev postalo samostojen in neodvisen pravni sistem.
Ključne besede: Ustava, monarhija, kraljevina, republika, pravni sistem, Slovenski jezik, zakon, komunizem, socializem, kapitalizem, temeljna načela, parlament, skupščina.
Objavljeno v DKUM: 20.12.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 99
Celotno besedilo (1,53 MB)

Opis: Knjiga Imenitnost slovenskega jezika v prvem razdelku predstavlja moj pogled na pretirano udinjanje dela slovenske visokošolske srenje globalni kapitalski eliti, ki usmerja slovensko visoko šolstvo na stranpota slovenstva. Dokazujem zmoto, da se mora slovenščina v univerzitetnih predavalnicah na Slovenskem in v znanstvenih objavah slovenskih profesorjev zamenjati z angleščino. Premislek o (ne)potrebnosti slovenskega (učnega) jezika prinaša jasen zaključek, da slovenskemu (učnemu) jeziku ne smemo odvzeti imenitnosti zaradi tujščine (=angleščine). V Sloveniji je doma slovenščina, brez nje v Sloveniji ne bo šlo, zato je potrebno razumeti, da tudi na slovenskih univerzah ne gre brez slovenščine. Finančnih težav slovenskega visokega šolstva ne smemo reševati z razprodajo slovenskega učnega jezika in prelaganjem odgovornosti za nespametno anglizacijo slovenskih univerz na ramena t. i. »internacionalizacije«. V drugem razdelku knjige prikazujem odnos mojih profesorjev in vzornikov (Martina Orožen, Zinka Zorko, Jože Toporišič, Jožef Smej) do slovenskega jezika in vsega, kar določa pošteno znanstveno in raziskovalno delo ter odgovornost do slovenstva.
Ključne besede: slovenski jezik, jezikovna politika in jezikovno načrtovanje, 15. člen Zakona o visokem šolstvu, učni jezik, anglizacija slovenskega visokega šolstva
Objavljeno v DKUM: 22.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 48
Celotno besedilo (12,68 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: Diplomska naloga poudarja pomembnost slovenskega jezika v različnih situacijah družbenega življenja, od šolstva in medijev do zdravstva, javne uprave, gospodarstva in kulture. V uradnem in javnem življenju ima ključno vlogo, zato je vitalnost slovenskega knjižnega jezika nujna. Uporaba pravilnega jezika je bistvena tudi v oglaševanju in javnih besedilih, to pa prispeva k boljši podobi moderne knjižne slovenščine. Skupine, kot je Društvo za zaščito polpismenih na Facebooku, opozarjajo na nepravilno rabo jezika in s tem kažejo na ogroženost slovenskega knjižnega jezika. Tehnološki napredek in digitalizacija slovenščine omogočata hitrejše in strokovno reševanje jezikovnih težav. V diplomski nalogi bom teoretično opredelila osnovne jezikovne pojme, zakonodajo o javni rabi slovenščine, opisala uporabo jezikovnih priročnikov ter v empiričnem delu analizirala primere nepravilne rabe neknjižne slovenščine v skupini Društvo za zaščito polpismenih na družabnem omrežju Facebook. Analizirala bom jezikovne napake z vidika pravopisa, oblikoslovja, skladnje in besedja ter podala popravke na podlagi jezikovnih priročnikov.
Ključne besede: jezikovna kultura, slovenski jezik, javna raba, nepravilna raba jezika
Objavljeno v DKUM: 08.08.2024; Ogledov: 203; Prenosov: 42
Celotno besedilo (3,80 MB)