| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Izdelava in eksperimentalno preizkušanje dvo-osnega fotonapetostnega sledilnega sistema
Domen Kavšek, 2015, diplomsko delo/naloga

Opis: Diplomsko delo obravnava izdelavo in eksperimentalno preizkušanje sledilnega dvo-osnega fotonapetostnega sistema. Delovanje sledilnega dvo-osnega fotonapetostnega sistema je ovrednoteno s primerjavo s fiksnim fotonapetostnim sistemom. Oba fotonapetostna sistema sta velikosti mikro fotonapetostnih elektrarn. Na podlagi dnevnih meritev, opravljenih na sledilnem in fiksnem mikro fotonapetostnem sistemu, naloga podaja primerjavo med proizvedeno električno, časovne poteke temperature modula, sončnega obsevanja in hitrosti vetra. Prav tako so podane električne izgube na sledilnem mikro fotonapetostnem sistemu zaradi sledenja Soncu.
Ključne besede: sledilni fotonapetostni sistem, dvo-osni sledilni sistem, izdelava fotonapetostnega sledilnega sistema, eksperimentalno preizkušanje
Objavljeno: 06.10.2015; Ogledov: 1016; Prenosov: 139
.pdf Celotno besedilo (3,73 MB)

2.
Optimalno sledenje fotonapetostnega sistema soncu ob upoštevanju izgub pogonskega sklopa
Sebastijan Seme, 2011, doktorska disertacija

Opis: Doktorska disertacija obravnava optimalno sledenje fotonapetostnega sistema soncu, pri čemer upoštevamo električne izgube pogonskega sklopa. Sledenje fotonapetostnega sistema soncu omogoča, da pri tem na sončne module pade čim več razpoložljive energije sončnega sevanja. Pogonski sklop, ki omogoča sledenje, predstavlja za fotonapetostni sistem porabo električne energije. Idealni izplen pretvorbe razpoložljive energije sončnega sevanja bi bil dosežen ob zveznem sledenju sledilnega sistema poti sonca. Ker imajo pogonski sklopi konstantno hitrost in diskreten način sledenja, se lahko idealnemu izplenu energije sončnega sevanja le približajo. V doktorski disertaciji je predstavljeno, kako diskretno slediti poti sonca, da na sončne module pade čim več razpoložljive energije sončnega sevanja, pri čemer so upoštevane električne izgube pogonskega sklopa. Za dosego želenega cilja so potrebne čim bolj natančne vrednosti o razpoložljivi energiji sončnega sevanja pri tleh v danem trenutku. Zato je v okviru doktorske disertacije razvit model za napoved celotnega in difuznega sončnega sevanja v obliki časovno odvisne funkcije za jasne dni. Model je potrjen s primerjavo med izmerjenim in napovedanim sončnim sevanjem za jasne dni. Napoved sončnega sevanja v obliki časovno odvisne funkcije in izgube pogonskih sklopov, kot funkcije naklona in azimuta, so uporabljeni za določitev optimalnih trajektorij sledilnega sistema. Za iskanje rešitve nelinearnega in omejenega problema je uporabljena stohastična metoda, imenovana Diferenčna evolucija. Tovrstni pristop za iskanje maksimalnega izplena fotonapetostnega sistema še ni bil raziskan v nobeni literaturi. Uporablja se točno določena kriterijska funkcija, ki je minimalna v optimizacijskem postopku glede na optimizacijske meje. S tem je zagotovljena največja možna pretvorba energije sončnega sevanja, upoštevajoč uporabljen model fotonapetostnega sistema, porabe sledilnega sistema, napovedi sončnega sevanja in lastnosti optimizacijskega postopka. Uporaba drugačnih in bolj naprednih modelov fotonapetostnega sistema, porabe sledilnega sistema ali napovedi sončnega sevanja lahko privede tudi do drugačnih optimalnih trajektorij sledilnega sistema. Vendar to nikakor ne zmanjša teže predlagane metode. Predlagana metoda daje maksimalni izplen fotonapetostnega sistema za uporabljene modele in podatke.
Ključne besede: fotonapetostni sistem, sledilni sistem, pogonski sklop, optimizacija
Objavljeno: 04.05.2011; Ogledov: 2483; Prenosov: 434
.pdf Celotno besedilo (3,53 MB)

3.
POSTAVITEV SONČNE ELEKTRARNE V PODJETJU UNIOR ZREČE D.D.
Goran Lušo, 2010, diplomsko delo/naloga

Opis: Diplomska naloga opisuje problem postavitve sončne elektrarne na gospodarskem objektu. Vključuje opis delovanja sončnih celic, sestavo le teh in tudi na kratko opisane PV sisteme. V nadaljevanju so opredeljene glavne naloge, ki jih moramo izpolniti pri postavitvi sončne elektrarne. Opredeljena je lokacija, pogoji in težave na katere lahko naletimo in kako jih rešiti. Predstavljena je tudi ekonomika projekta, stroški same izgradnje in vzdrževanja elektrarne ter njena donosnost. Med glavne ugotovitve sodi dejstvo da bi bilo smiselno investirat v projekt sončno elektrarne s strani podjetja Unior Zreče d.d..
Ključne besede: fotovoltaika, sončna elektrarna, fotonapetostni sistem, sledilni sistem
Objavljeno: 11.10.2010; Ogledov: 2889; Prenosov: 374
.pdf Celotno besedilo (2,68 MB)

Iskanje izvedeno v 0.08 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici