| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
POMEN UČENJA BOLNIKOV O KRONIČNIH ZAPLETIH SLADKORNE BOLEZNI
Mateja Bogovič, 2010, diplomsko delo

Opis: Sladkorna bolezen je kronična bolezen progresivne narave. Poleg rednega zdravljenja in obiskov pri diabetologu mora bolnik sam skrbeti za svoje zdravje. Vloga bolnika pri zdravljenju je nepogrešljiva in nujna, vendar mora biti sam v zadostni meri usposobljen zanjo. Pogoj za uspešno zdravljenje je razumevanje lastne bolezni in zdravljenja, zato je edukacija bolnikov izredno pomembna ob odkritju bolezni in tudi kasneje med zdravljenjem. Sodobna edukacija temelji na poznavanju bolnika, njegove starosti, življenjskih navad in izobrazbe. Pomembno je, da je prilagojena glede na bolnikovo obliko sladkorne bolezni in je v celoti čim bolj individualna. Metodologija raziskovanja: Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji. Za zbiranje podatkov smo uporabili anketni vprašalnik, ki je zajemal 35 vprašanj. Vsi sodelujoči so se zdravili zaradi sladkorne bolezni v splošni bolnišnici na internem in abdominalnem oddelku, in sicer v letu 2010. Z raziskavo smo ugotavljali poznanost in osveščenost sladkornih bolnikov o sladkorni bolezni in njenih akutnih in kroničnih zapletih ter o pomenu zdravstvene vzgoje. Ugotovili smo, da so anketirani sladkorni bolniki dobro zdravstveno vzgojeni, zahvaljujoč, dobro vodeni šoli za sladkorne bolnike. Glede informiranja bolnikov o sladkorni bolezni smo dobili podatek, da je 16 (41 %) anketiranih dobilo znanje v šoli za diabetike, 15 (38 %) jih je dobilo znanje od medicinske sestre, vsi vprašani pa so bili z dobljenim znanjem zadovoljni. Sklep: Pri zdravljenju sladkorne bolezni je pomembna zdravstvena vzgoja, kjer ima bistveno vlogo medicinska sestra. Le-ta mora imeti ustrezno strokovno in pedagoško znanje. Sladkornega bolnika mora v obliki individualnega pogovora seznaniti o sladkorni bolezni in mu posredovati tudi ustrezna pisna navodila. Le dobra zdravstvena vzgoja je pogoj za preprečitev poznih komplikacij sladkorne bolezni.
Ključne besede: sladkorna bolezen, zdravstvena vzgoja, medicinska sestra, sladkorni bolnik
Objavljeno: 02.07.2010; Ogledov: 3302; Prenosov: 363
.pdf Celotno besedilo (436,22 KB)

2.
Organizacija celostne skrbi za starostnike s sladkorno boleznijo
Mateja Bandur, 2010, specialistično delo

Opis: V sodobnem svetu izredno narašča število starejših ljudi in hkrati tudi pojavnost kroničnih bolezni, med katerimi je zelo pogosta sladkorna bolezen. Starostniki s sladkorno boleznijo imajo specifične potrebe na področju zdravstvenega varstva in socialne varnosti in pri ohranjanju oziroma vzdrževanju ustrezne kakovosti življenja v domačem okolju. Namen specialističnega dela je prikazati vlogo patronažne medicinske sestre pri organizaciji in koordinaciji celostne skrbi za starostnike s sladkorno boleznijo in predstaviti probleme, ki se pri tem pojavljajo. Opravljena je bila kvantitativna raziskava, uporabljena pa deskriptivna metoda. Podatki so bili zbrani z anketnim vprašalnikom retrospektivno. Raziskava je potrdila, da se patronažne medicinske sestre pogosto vključujejo v celostno oskrbo sladkornega bolnika — starostnika na domu. Obiskujejo jih v okviru preventivne in kurativne dejavnosti in skušajo doseči njihovo čim večjo samostojnost. Pri reševanju problemov najpogosteje sodelujejo z osebnim zdravnikom, diabetološko ambulanto, svojci, Centrom za pomoč na domu in Centrom za socialno delo. Ugotovili smo tudi, da je kontinuiranost zdravstvene nege zadovoljiva, prev tako je zadovoljivo sodelovanje med zdravstvenimi in socialnimi institucijami. Patronažne medicinske sestre opravljajo vlogo koordinatorja različnih oblik pomoči na domu, saj v sedanjem sistemu razne oblike pomoči delujejo vsaka zase samostojno in med seboj neusklajeno. Tako imenovana laična oskrba ni povsod zadovoljivo organizirana in usposobljena, da bi ji lahko predali skrb za aplikacijo medikamentozne terapije v primerih, ko sladkorni bolniki in njihovi svojci tega niso zmožni sami. V prihodnosti pričakujemo organizirano itegrirano dolgotrajno oskrbo, ki naj bi omogočila boljšo povezanost in koordiniranost med službami in tako večjo kakovost, učinkovitost ter racionalnost potrebnih storitev.
Ključne besede: sladkorni bolnik, starostnik, patronažna medicinska sestra, celostna oskrba, domače okolje, organizacija, koordinacija
Objavljeno: 07.12.2010; Ogledov: 3367; Prenosov: 369
.pdf Celotno besedilo (862,60 KB)

3.
FUNKCIONALNA INSULINSKA TERAPIJA PRI SLADKORNEM BOLNIKU NA INSULINSKI ČRPAKI
Andreja Tišič, 2013, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Funkcionalna insulinska terapija pri sladkornem bolniku na insulinski črpalki pripomore, da bolnik doseže najbolje urejeno glikemijo. Osnova funkcionalne insulinske terapije je štetje ogljikovih hidratov v prehrani, pomembna pa so tudi redna testiranja bazalnih odmerkov insulina, test OH faktorja ter preverjanja korekcijskega faktorja. Namen: Namen diplomskega dela je predstaviti funkcionalno insulinsko terapijo pri sladkornem bolniku na insulinski črpalki in z raziskavo ugotoviti, v kolikšni meri se sladkorni bolniki na insulinskih črpalkah poslužujejo funkcionalne insulinske terapije, kater teste izvajajo največkrat, ter kako jim je bila s strani zdravstvenega osebja funkcionalna insulinska terapija razložena. Raziskovalna metodologija: V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela. Podatke raziskave smo pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika. V raziskavi je sodelovalo 50 sladkornih bolnikov na insulinski črpalki iz Društva diabetikov tipa 1 Slovenije na športno izobraževalnem vikendu na Pokljuki, maja 2012. Rezultati: Z raziskavo smo ugotovili, da se večina anketiranih sladkornih bolnikov na insulinski črpalki poslužuje funkcionalne insulinske terapije za boljšo urejenost sladkorne bolezni, vendar jih večina teh za boljšo urejenost sladkorne bolezni izvaja le testiranja bazalnih odmerkov, medtem ko korekcijski in OH faktor preverjajo le redki. Ogljikove hidrate v prehrani štejejo skoraj vsi anketirani sladkorni bolniki. Ugotovili smo tudi, da je velika večina bolnikov zadovoljnih z razlago o funkcionalni insulinski terapiji s strani zdravstvenega osebja, ter da se je njihova kakovost življenja z njeno uporabo izboljšala. Sklep: Sladkorni bolniki na insulinski črpalki funkcionalno insulinsko terapijo poznajo, preverjajo bazalne odmerke, štejejo ogljikove hidrate, vendar je ne uporabljajo v celoti. Le redki opravljajo tudi test korekcijskega in OH faktorja. Medicinske sestre morajo takšne bolnike opomniti in jih ponovno podučiti o pomembnosti izvajanja vseh testov, jih motivirati in spodbuditi k sodelovanju pri polnem vodenju svoje bolezni.
Ključne besede: sladkorna bolezen, sladkorni bolnik, zdravljenje, insulinska črpalka, funkcionalna insulinska terapija, štetje ogljikovih hidratov.
Objavljeno: 28.02.2013; Ogledov: 2604; Prenosov: 289
.pdf Celotno besedilo (840,92 KB)

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici