| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 13
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Večkriterijska analiza sort sladkorne pese
Sanja Krajnc, 2021, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo temelji na razvoju večkriterijskega odločitvenega modela za oceno sort sladkorne pese. Model smo prilagodili lastnostim sort, saj se te med seboj razlikujejo po potencialu za pridelek sladkorja, pridelku korenov ter različnih tolerantnostih. V magistrskem delu so predstavljene sorte: SMART BELAMIA KWS, ROMANELLA KWS, HELENIKA KWS in TERRANOVA KWS. Te KWS sorte imajo izboljšano pilirano seme, tretirano z insekticidi in fungicidi ter se po tem razlikujejo od »navadnih« sort sladkorne pese. Na podlagi vhodnih podatkov, da bi zajeli vplive več dejavnikov lastnosti sort sladkorne pese hkrati, smo razvili večkriterijski odločitveni model DEX-i za ocenjevanje sort sladkorne pese, v katerem smo določili glavne kriterije: (i) pridelek (pridelek sladkorja/korenov), (ii) tolerantnost (Rhizomania, Cercospora, nematode), (iii) tolerantnost na sušo, (iiii) vsebnost alfa amino dušika (predelava) ter (iiiii) tolerantnost na herbicid z zaviralnim delovanjem na ALS sintetazo. Sorte sladkorne pese smo glede na pridobljene rezultate razdelili v tri skupine, in sicer: »manj primerna« sorta sladkorne pese, »primerna« sorta sladkorne pese ter »zelo primerna« sorta sladkorne pese. V prvi skupini, poimenovano »manj primerna« sorta sladkorne pese, nismo uvrstili nobene sorte. V drugo skupino, poimenovano »primerna« sorta sladkorne pese, spadajo tri sorte iz naše raziskave, in sicer: ROMANELLA KWS, HELENIKA KWS in TERRANOVA KWS. V tretjo skupino spada samo sorta SMART BELAMIA KWS z oceno »zelo primerna« sorta sladkorne pese.
Ključne besede: ocenjevanje, večkriterijski model, metoda DEX, DEX-i, sladkorna pesa
Objavljeno v DKUM: 28.09.2021; Ogledov: 869; Prenosov: 66
.pdf Celotno besedilo (1,79 MB)

2.
Analiza perspektiv pridelave sladkorne pese
Maja Škrinjar, 2020, magistrsko delo

Opis: V Sloveniji se je po zaprtju Tovarne sladkorja Ormož po dolgem času ponovno zbralo nekaj pridelovalcev, ki so na slovenske površine posejali sladkorno peso, ki se pozneje odvaža na predelavo v tovarno Viro v Virovitico (Viro, d. d.) na sosednjo Hrvaško. V magistrskem delu je podrobneje prikazana analiza perspektiv pridelave sladkorne pese v Sloveniji nekoč, v času delovanja TSO, in danes, ko se na slovenskih tleh ponovno prideluje sladkorna pesa. Raziskali smo pridelavo sladkorne pese nekoč in danes na podlagi mnenj stroke in vseh drugih javno objavljenih podatkov, hkrati pa smo pripravili anketni vprašalnik, v katerega so bili vključeni slovenski pridelovalci, ki so pridelovali sladkorno peso v času delovanja TSO in danes. Hoteli smo tudi ugotoviti, ali je bila ekonomska upravičenost pridelave boljša v času delovanja TSO ali danes. Rezultati so pokazali, da je bila boljša v času delovanja TSO, saj danes peso izvažamo na Hrvaško, s tem nimamo stranskih proizvodov, poleg tega je odkupna cena nizka, stroški pridelave pa visoki. Na koncu magistrskega dela je narejena tudi SWOT-analiza za primer ponovne pridelave sladkorne pese.
Ključne besede: analiza, pridelava, sladkorna pesa, anketni vprašalnik, SWOT-analiza
Objavljeno v DKUM: 10.09.2020; Ogledov: 1534; Prenosov: 288
.pdf Celotno besedilo (2,04 MB)

3.
Testiranje pridelave sladkorne pese po sistemu »conviso« odporne na herbicida foramsulfuron in tienkarbazon-metil
Ana Košir, 2020, diplomsko delo

Opis: Na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede smo v poljskem poskusu izvedli raziskavo novega sistema zatiranja plevelov Conviso® v posevku sladkorne pese. Primerjali smo standardne škropilne programe, ki temeljijo na snoveh desmedifan, fenmedifam, etofumesat, lenacil in fluazifip-p-butil s Conviso® sistemom (aplikacija snovi teinkarbazon-metil in foramsulfuron). Na osnovi rezultatov ugotavljamo, da je zatiranje plevelov po sistemu Conviso® bolj učinkovito od uporabe običajno dostopnih herbicidov, ki temeljijo na snoveh fenmedifam, desmedifamn, etofumenst, lenacil in fluazifip-p-butil. Prav tako pa je pridelek korenov in sladkorja na hektar pri sistemu Conviso® značilno višji kot pri sistemu zatiranja plevelov v standardnem programu.
Ključne besede: sladkorna pesa, Conviso sistem, pleveli, formasulfuron, tienkarbazon-metil
Objavljeno v DKUM: 02.09.2020; Ogledov: 637; Prenosov: 59
.pdf Celotno besedilo (600,27 KB)

4.
Ocena ekonomske upravičenosti ekološke pridelave sladkorne pese v slovenskih razmerah
Maja Škrinjar, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: Po več kot desetletju so v Sloveniji ponovno začeli s pridelavo sladkorne pese, v Evropi pa je že dlje časa močno razširjena. Čedalje več je govora in odločanja za ekološko kmetovanje oziroma ekološko pridelavo. V diplomski nalogi je prikazana razširjenost pridelave sladkorne pese v Sloveniji in Evropi, hkrati pa pridelava ekološke sladkorne pese v Evropi. V nalogi je predstavljen preusmeritveni načrt za sladkorno peso. Za oceno ekonomike je bil po metodi skupnih stroškov razvit tehnološko-ekonomski simulacijski model za določeno površino pridelave sladkorne pese. Z razvojem tehnološko-ekonomskega simulacijskega modela smo lahko po rezultatih ocenjevali ekonomsko upravičenost preusmeritve standardne pridelave sladkorne pese v ekološko pridelavo. Preusmeritveni načrt je narejen za konvencionalno, preusmeritveno in ekološko obdobje. Finančni rezultat v konvencionalnem obdobju pridelave znaša 286,44 €, v preusmeritvenem obdobju 991,50 € in v ekološkem obdobju 1.354,86 €. V diplomskem delu je narejena tudi SWOT-analiza. Vsi rezultati so zgolj teoretični, saj v Sloveniji trenutno ne obstaja obrat za pridelavo ekološke sladkorne pese.
Ključne besede: Ekološko kmetijstvo, sladkorna pesa, kalkulacije, preusmeritveni načrt, SWOT analiza
Objavljeno v DKUM: 21.09.2018; Ogledov: 1180; Prenosov: 42
.pdf Celotno besedilo (1,05 MB)

5.
Deskriptivna analiza trga s sladkorjem v Sloveniji
Manuela Ozmec, 2017, magistrsko delo/naloga

Opis: Namen te naloge je izdelati sistemsko analizo trga sladkorja. Trg sladkorja je namreč dinamičen trg, na katerem sodeluje več kot 100 držav. Svetovna poraba sladkorja iz leta v leto narašča in je že prehitela proizvodnjo. Pričakovati je, da bo povpraševanje še naprej naraščalo v državah v razvoju. V že razvitih državah pa je možen padec, saj bo tu postalo pomembnejše skrbeti za zdravje. In ravno ta skrb za zdravje in posledično manjša potrošnja bi lahko privedle do zmanjšanja cene sladkorja. Po drugi strani pa je v prihodnje možno pričakovati povečanje porabe sladkorja, vendar ne za primarno uporabo, temveč za alternativne uporabe. To je za proizvodnjo etanola, bioplina za ogrevanje in elektriko ter kot krmo živalim. V magistrskem delu je bil kot osrednji metodološki pristop upoštevana deskriptivna analiza trga s sladkorjem. Proizvodnja in potrošnja sta pomembna dejavnika, ki vplivata na ceno sladkorja. Dodatno pa med pomembne dejavnike štejemo še ekonomsko politiko posamezne države, institucionalne dejavnike (reformo sladkorja, carinske ukrepe), alternativne uporabe, substitute na trgu sladkorja in vremenske vplive. OECD predvideva, da bo cena ostala volatilna in oscilirana okoli rahlo pozitivnega trenda. To bi moralo spodbuditi Slovenijo, da ponovno poseje sladkorno peso in prične s predelavo.
Ključne besede: deskriptivna analiza, sladkor, sladkorna pesa, sladkorni trs
Objavljeno v DKUM: 26.06.2017; Ogledov: 1542; Prenosov: 251
.pdf Celotno besedilo (3,54 MB)

6.
7.
8.
Rok setve in rok spravila kot dejavnika pridelka sladkorne pese
Anita Perkič, 2009, diplomsko delo

Ključne besede: sladkorna pesa, setev, spravilo, pridelek, rast in razvoj
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1030; Prenosov: 45
URL Povezava na celotno besedilo

9.
PRIMERJAVA NEKATERIH STRNIŠČNIH DOSEVKOV V KOLOBARJU S SLADKORNO PESO (Beta vulgaris L.)
Danijel Gruškovnjak, 2009, diplomsko delo

Opis: V poljskem poskusu, ki smo ga izvedli v letih 2005 in 2006 v Lipi pri Murski Soboti, smo ugotavljali vpliv različnih dosevkov in časa zaoravanja na vsebnost mineralnega dušika v tleh (Nmin) pred zimo in spomladi ob setvi sladkorne pese ter poznejšega vpliva na pridelek sladkorne pese. Poskus je bil izveden po split-plot metodi v naključnih blokih s štirimi ponovitvami. Na glavnih parcelah smo obravnavali dosevke: ob setvi s 60 kg N gnojena mnogocvetna ljuljka (Lolium multiflorum Lam.), negnojena mnogo
Ključne besede: bela gorjušica, čas zaoravanja, italijanska mnogocvetna ljuljka, mineralni dušik v tleh, oljna redkev, sladkorna pesa
Objavljeno v DKUM: 16.03.2009; Ogledov: 3573; Prenosov: 290
.pdf Celotno besedilo (7,89 MB)

10.
Iskanje izvedeno v 8.62 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici