1. Učinkovitost uporabe mobilne aplikacije za samooskrbo v vodenju pacienta s sladkorno boleznijo tipa 2Lucija Gosak, 2025, doctoral dissertation Abstract: Uvod: Sladkorna bolezen tipa 2 postaja vse večji javnozdravstveni izziv in zahteva upoštevanje kompleksnega režima zdravljenja. V sodobni zdravstveni oskrbi se poudarja aktivna odgovornost pacientov za samooskrbo bolezni, kar vključuje sprejemanje zdravih življenjskih navad. Z rastjo digitalne tehnologije se povečuje tudi število mobilnih aplikacij, namenjenih samooskrbi. Namen doktorske disertacije je oceniti učinkovitost uporabe mobilne aplikacije za izboljšanje samooskrbe pacientov s sladkorno boleznijo tipa 2.
Metode: Izvedli smo sistematično iskanje mobilnih aplikacij v spletnih trgovinah Google Play Store in iPadian. Funkcije vedenja samooskrbe so bile ocenjene v skladu z okvirjem AADE7, kakovost pa je bila ocenjena z uporabo lestvice uMARS. Uporabili smo dva anketna vprašalnika, "Self-Care of Diabetes Inventory" za oceno samooskrbe in "Brief Illness Perception Questionnaire" za oceno percepcije bolezni, ki sta bila validirana v
pilotni raziskavi. V randomizirani klinični raziskavi smo ocenili vpliv uporabe mobilne aplikacije na izboljšanje samooskrbe, percepcije bolezni in zdravstvenega stanja pacienta. Pred začetkom raziskave in po štirih tednih so pacienti izpolnili oba anketna vprašalnika, ter izvedli klinične meritve. V končnem delu so sledili delno strukturirani intervjuji z medicinskimi sestrami in pacienti.
Rezultati: Mobilna aplikacija forDiabetes: diabetes self-management app je bila izbrana kot najprimernejša za nadaljnjo raziskavo. V pilotni raziskavi je sodelovalo 141 pacientov z diagnosticirano sladkorno boleznijo tipa 2. Svojo samozavest za izvajanje samooskrbe so ocenili z najvišjo povprečno oceno, medtem ko so najnižje ocenili upravljanje samooskrbe. Anketni vprašalnik Self-Care of Diabetes Inventory je bil na podlagi rezultatov pilotne raziskave slabo usklajen z metrikami uporabniškega modela za spremljanje samooskrbe, samozavest in upravljanje samooskrbe, vendar je CFA za vzdrževanje samooskrbe pokazal dobro ujemanje. Cronbachova alfa je pokazala odlične rezultate za samozavest, dobre za spremljanje, sprejemljive za vzdrževanje in šibke za upravljanje samooskrbe. Izračuni za vprašalnik Brief Illness Perception Questionnaire so pokazali visoko stopnjo strinjanja med ocenjevalci in odlično veljavnost vprašanj.
Cronbachova alfa za zanesljivost je bila 0,652, kar kaže na zadovoljivo notranjo skladnost. V glavni raziskavi štiri tedne po uporabi mobilne aplikacije ni bilo mogoče zaznati statistično pomembnega izboljšanja v samooskrbi, percepciji bolezni in kliničnih meritvah. Na podlagi kvalitativnega dela raziskave smo ugotovili, da imajo zdravstveni delavci in pacienti pozitiven pogled na uporabo mobilne aplikacije ter da jim je uporaba pripomogla k večji doslednosti pri spremljanju svoje bolezni in lažji vpogled v meritve. Na podlagi pridobljenih rezultatov smo adaptirali teorijo srednjega obsega za samooskrbo kroničnih bolezni v povezavi z mobilnim zdravjem in dodatno vključili naslednje komponente: znanje, doslednost, karakteristike mobilnega zdravja in mobilne aplikacije, varovanje in integriteta pacientovih podatkov, izidi pri pacientu, priporočene značilnosti in funkcionalnosti mobilne aplikacije ter usmeritve za implementacijo mobilnega zdravja v zdravstveno oskrbo.
Razprava in sklep: V doktorski raziskavi smo ugotovili, da pri pacientih s sladkorno boleznijo tipa 2 prihaja do odstopanj v samooskrbi. Čeprav vključitev mobilnih aplikacij v samooskrbo ni prinesla klinično pomembnih rezultatov, so tako zdravstveni delavci kot pacienti izrazili pozitiven pogled na njihovo uporabo. Ugotovitve raziskave nakazujejo potrebo po uvedbi enotnih smernic, ki bi opredeljevale standarde za uporabo mobilnega
zdravja v vseh zdravstvenih institucijah v državi. Za natančnejšo oceno dolgoročnega učinka uporabe mobilne aplikacije na samooskrbo, percepcijo bolezni in zdravstveno stanje pacientov bi bilo smiselno izvesti raziskave na večjem vzorcu in v daljšem časovnem obdobju.
Keywords: sladkorna bolezen tipa 2, mobilno zdravje, zdravstvene mobilne aplikacije, samooskrba, samoupravljanje bolezni
Published in DKUM: 17.06.2025; Views: 0; Downloads: 81
 Full text (8,77 MB) |
2. Vpliv uvedbe empagliflozina ali semaglutida na delovanje endotelija in podajnost arterij ter druge klinične parametre in laboratorijske označevalce pri osebah s sladkorno boleznijo tipa 1Maja Navodnik Preložnik, 2025, doctoral dissertation Abstract: Sladkorna bolezen predstavlja pomemben dejavnik tveganja srčno-žilne obolevnosti in umrljivosti, okrnjeno delovanje endotelija predstavlja najzgodnejše spremembe v procesu ateroskleroze.
V doktorski disertaciji sem se poglobila v delovanje in funkcijo endotelija. V raziskavi smo proučevali učinek dodatnega zdravljenja z novejšimi antidiabetičnimi zdravili na delovanje endotelija s funkcionalnimi meritvami in laboratorijskimi označevalci pri dobro urejenih osebah s sladkorno boleznijo tipa 1 (SB1) brez srčno-žilnih bolezni.
89 udeležencev, uporabnikov sistema za neprekinjeno spremljanje glukoze (CGMS – angl. continuous conitoring glucose system), je bilo randomiziranih v tri primerljive skupine, ki so prejemale empagliflozin (E; n=30), semaglutid (S; n=30) in kontrolno skupino (C; n=29). Ob vključitvi in 12 tednov po zdravljenju smo izmerili: postishemične hemodinamske spremembe brahialne arterije (FMD – flow mediated dilation), pri katerih ocenjujemo s povečanim pretokom povzročeno dilatacijo in postishemične spremembe v tkivnem pretoku podlahti (FBF – angl. forearm blood flow) zaradi reaktivne hiperemije, ocenjene z uporovno pletizmografijo kot parametra endotelne funkcije, ter hitrost pulznega vala (PWV – angl. pulse wave velocity) in periferni upor kot parametra arterijske togosti oz. podajnosti. Ocenili smo biološke označevalce endotelne funkcije: endotelne progenitorne celice (EPC) in cirkulirajoče endotelne celice (CEC), laboratorijske označevalce vnetja (interleukin 6, selektin E, TNFα, VCAM, hsCRP), vazoaktivno snov endotelin 1, in prokoagulabilni faktor vWF.
Izboljšanje FMD smo potrdili v obeh intervencijskih skupinah v primerjavi s kontrolami (skupina E 2.0-krat, p = 0.000٭ in skupina S 1.9-krat, p = 0.000٭), med tema dvema skupinama pa ni bilo sprememb (p = 0.745). Med ocenjevanjem FBF je bilo v obeh terapevtskih skupinah v primerjavi s kontrolami statistično nepomembno izboljšanje (skupina E 1.39-krat, p = 0.074 in skupina S 1.22-krat, p = 0.701). Pri parametrih arterijske togosti smo izboljšave opazili le v skupini s semaglutidom, pri čemer se je periferni upor zmanjšal za 5.1 % (p = 0.046٭).
Potrdili smo tudi pomembno povečanje EPC v obeh intervencijskih skupinah v primerjavi s kontrolami (E-C; p = 0.021* in S-C; p = 0.031*), medtem ko med obema skupinama zdravljenja ni bilo razlike (p = 0.852). Empagliflozin je delež EPC zvišal za 2.5-krat (p = 0.002٭) in semaglutid za 2.16-krat (p = 0.001٭). Zmanjšanje CEC smo potrdili pri skupini, zdravljeni s semaglutidom (p = 0.014*).
Po zdravljenju s semaglutidom smo potrdili znižanje vnetnih označevalcev hsCRP za -0.25 mmol/l (-10.6, 21) (p = 0.024)٭, selektina E za -1.94 μg/l (-12.69, 4.83, p = 0.004٭) in TNFα za -1.94 (-6.6, 3.4) (p = 0.001٭), nakazovalo se je znižanje tudi ostalih bioloških označevalcev vnetja, medtem ko na te markerje empagliflozin ni imel nobenega vpliva.
Empagliflozin ali semaglutid pri osebah s SB1 enakovredno znižata HbA1C, TIR (angl.time in range - čas v ciljnem območju glikemije), glukovariabilnost, telesno težo, obseg trebuha in odmerek inzulina, na znižanje LDL pa vpliva le semaglutid. Obe zdravili enakovredno izboljšujeta funkcijo endotelija makrovaskularizacije, ocenjeno s FMD in da verjetno izboljšujeta funkcijo endotelija mikrovaskularizacije, ocenjeno s FBF. Pri vplivu na podajnost oz. togost arterij, označevalce vnetja in upad CEC ima prednost semaglutid. Obe zdravili tudi enakovredno povečujeta izplavljanje EPC in imata tako zaščitno vlogo pri osebah s SB1.
Keywords: endotelna disfunkcija, biološki označevalci, empagliflozin, semaglutid, sladkorna bolezen tip 1
Published in DKUM: 16.05.2025; Views: 0; Downloads: 15
Full text (1,83 MB)
This document has many files! More... |
3. Vpliv prekinitvenega posta na sladkorno bolezen tipa 2: mehanizmi, učinki in možnost terapevtske uporabeUrška Špegel, 2025, master's thesis Abstract: Uvod: Sladkorna bolezen tipa 2 je ena najpogostejših kroničnih bolezni. Za obvladovanje le-te so bistveni prehranski ukrepi. Prekinitveni post je postal prepoznaven kot metoda za izboljšanje presnovnega zdravja. Namen zaključnega dela je raziskati učinke in mehanizme delovanja ter možnosti terapevtke uporabe prekinitvenega posta pri osebah s sladkorno boleznijo tipa 2.
Metode: Izvedli smo sistematični pregled literature v podatkovnih bazah PubMed, Web of Science, CINAHL Ultimate (EBSCOhost) in SAGE. Za prikaz poteka vključitve raziskav smo uporabili PRISMA diagram. Rezultate raziskav smo prikazali v tabeli in članke kritično ocenili po JBI. Sinteza je bila izvedena z opisno metodo dela.
Rezultati: V končno analizo je bilo vključenih 16 raziskav; deset randomiziranih kliničnih raziskav in šest pregledov literature. Vključene so bile različne metode prekinitvenega posta. Večina vključenih raziskav poroča o znižanju telesne mase ob upoštevanju prekinitvenega posta. Ugotavljamo, da ima prekinitveni post pozitivne učinke na ravni HbA1c, urejenost glikemije in inzulinsko rezistenco, vendar so rezultati primerljivi z neprekinjenim omejevanjem energijskega vnosa.
Razprava in zaključek: Prekinitveni post ugodno vpliva na znižanje telesne mase in urejenost glikemije in bi lahko bil uporaben kot prehranski pristop pri obvladovanju sladkorne bolezni tipa 2.
Keywords: prekinitveni post, sladkorna bolezen tipa 2, krvni sladkor, telesna masa
Published in DKUM: 06.05.2025; Views: 0; Downloads: 44
Full text (1,23 MB) |
4. Laična podpora kot nadgradnja celostne oskrbe oseb s sladkorno boleznijo in arterijsko hipertenzijo na primarni zdravstveni ravni v SlovenijiTina Virtič Potočnik, 2025, doctoral dissertation Abstract: Namen raziskave je bil razviti znanstveno utemeljen model laične podpore za osebe s sladkorno boleznijo tipa 2 (SB), z ali brez arterijske hipertenzije (AH), in ovrednotiti vlogo te podpore z vključitvijo usposobljenih oseb za njeno izvajanje. To bi omogočilo nadgradnjo celostne oskrbe teh bolnikov na primarni zdravstveni ravni v Sloveniji.
Metode: Pilotna prospektivna intervencijska raziskava tipa pred/potem, z uporabo mešane metodologije, je potekala od maja 2021 do decembra 2023 v urbanem okolju Zdravstvenega doma Ljubljana in ruralnem okolju Zdravstvenega doma Slovenj Gradec. Z namenskim vzorčenjem so bili v dvomesečni strukturirani izobraževalni program vključeni posamezniki s SB, z ali brez AH (n=36), da bi postali usposobljeni za nudenje laične podpore drugim bolnikom (n=226). V skupinah do 10 bolnikov so se srečevali enkrat mesečno, tri mesece zapored. Podatki so bili zbrani iz zdravstvene dokumentacije, kliničnih meritev, vprašalnikov, intervjujev in fokusnih skupin.
Rezultati: 31 udeležencev (stopnja zadržanja 86,1 %) je postalo usposobljenih za nudenje laične podpore, s povprečno starostjo 63,9 let (SD 8,9), med njimi 67,7 % žensk. Usposabljanje je bilo ocenjeno kot izvedljivo, visoko sprejemljivo in učinkovito. Znanje udeležencev o SB (p<0,001) in AH (p=0,024) se je po usposabljanju pomembno izboljšalo, prav tako se je po šestih mesecih zmanjšal njihov indeks telesne mase (ITM) (p=0,020). Treh srečanj laične podpore se je udeležilo 200 bolnikov (stopnja zadržanja 88,5 %), s povprečno starostjo 68,3 let (SD 10,5), med njimi 51 % moških. Srečanja so se izkazala za izvedljiva, visoko sprejemljiva in učinkovita, saj se je opolnomočenje bolnikov pomembno izboljšalo (p<0,001). Multivariatni linearni regresijski model je pokazal pomembno povezavo med opolnomočenjem in nižjo starostjo (p=0,009), s prebivanjem v ruralnem okolju (p<0,001) in odsotnostjo zdravljenja z antihiperglikemičnimi zdravili (p=0,015).
Zaključek: Za izboljšanje (samo)oskrbe oseb s SB in AH je ključno, da se laična podpora sistematično vključi v zdravstveni sistem kot del kontinuuma celostne oskrbe. Potrebne so nadaljnje raziskave za preučitev dolgotrajnih učinkov in strategij širše implementacije.
Keywords: laična podpora, sladkorna bolezen tipa 2, hipertenzija, opolnomočenje, primarno zdravstveno varstvo
Published in DKUM: 19.03.2025; Views: 0; Downloads: 40
Full text (8,75 MB) |
5. Zdravstvena oskrba pacientov s sladkorno boleznijo tipa 2 na daljavo v času pandemije covida-19Amina Mušić, 2024, undergraduate thesis Abstract: Uvod: Sladkorna bolezen tipa 2 je kronično presnovno obolenje, za katero je značilno propadanje celic trebušne slinavke. Pandemija covida-19, ki se je pojavila decembra leta 2019, je sprožila velike spremembe v zagotavljanju oskrbe, saj je mnoge zdravstvene sisteme prisilila, da so poiskali alternativne pristope za oskrbo pacientov s kroničnimi obolenji. Namen našega zaključnega dela je ugotoviti vpliv zdravljenja na daljavo na paciente s sladkorno boleznijo tipa 2 ter na vodenje njihove bolezni in njihovo zdravstveno stanje.
Metode: Literaturo smo iskali v mednarodnih podatkovnih bazah PubMed, Cochrane Library in CINAHL Ultimate/Medeline. Iskanje in izbiro virov smo prikazali s pomočjo diagrama PRISMA. Oceno moči dokazov smo izvedli s pomočjo hierarhije dokazov po Polit & Beck (2021). Članke smo prikazali s pomočjo evalvacijske in sintezne tabele.
Rezultati: Od 633 pridobljenih člankov smo jih v analizo vključili 11. Pomemben rezultat je prilagoditi zdravstveno oskrbo in preprečiti zaplete pri sladkorni bolezni tipa 2 s samooskrbo na domu. Negativni odzivi so bili nelagodje, zaskrbljenost in stres, strah pred okužbo. Zaradi pandemije covida-19, lahko slab nadzor sladkorne bolezni postane vzrok dolgotrajne hiperglikemije ter kroničnih zapletov in življenjsko nevarnih okužb.
Razprava in zaključek: Zaradi pandemije covida-19 je treba prilagoditi zdravstveno oskrbo pacientov s sladkorno boleznijo tipa 2. Z načinom telemedicine je zagotovljeno zdravstveno varstvo, ki temelji na telekomunikaciji in omogoča izmenjavo informacij, izobraževanje, spremljanje ter posvetovanje med zdravstvenimi delavci in pacienti.
Keywords: pacient, sladkorna bolezen tipa 2, pandemija covida-19, telezdravstveno varstvo, telekomunikacija
Published in DKUM: 04.07.2024; Views: 116; Downloads: 70
Full text (1,18 MB) |
6. Izbrani polimorfizmi genov oksidativnega stresa in pojavnost srčnega infarkta ter stopnja prizadetosti koronarnega žilja pri bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 2Miha Tibaut, 2024, doctoral dissertation Abstract: Kronični koronarni sindrom in miokardni infarkt (MI) sta pri sladkornih bolnikih tipa 2 (SBT2) posledica kronične hiperglikemije in zvišanih nivojev oksidativnega stresa. V svoji retrospektivni asociacijski študiji smo raziskovali vpliv polimorfizmov genov, ki vplivajo na nivo oksidativnega stresa v telesu in na druge patofiziološke poti v procesu ateroskleroze.
Od 1471 preiskovancev s SBT2 jih je 378 doživelo MI (primeri). Preiskovali smo povezave s polimorfizmi rs6060566 gena ROMO1, rs1333049 gena CDKN2B-AS1, rs841 gena GCH1, rs1800566 gena NQO1, rs702483 gena RAC1, rs9349379 gena PHACTR1 in rs3739998 gena JCAD.
Dokazali smo povezavo MI s polimorfizmoma rs1333049 in rs3739998.
Vsem preiskovancem smo izmerili nivo 8-hidroksi-2′-deoksigvanozina (8-OHdG) za določitev stopnje oksidativnega stresa, vendar razlik med primeri in kontrolami nismo našli. Tudi v povezavi s preiskovanimi polimorfizmi razlik v nivoju 8-OHdG ni bilo.
146 bolnikov s SBT2 je opravilo koronarno računalniško tomografsko angiografijo (CCTA). Našli smo povezavo med alelom C polimorfizma rs6060566 gena ROMO1 in ≥ 50 % – ≤75 % zožitvami koronarnih arterij.
Polimorfizme rs6060566, rs1333049, rs1800566, rs9349379, rs3739998 smo opredelili kot polimorfizme tveganja. MI je bil pogosteje prisoten pri posameznikih z večjim številom prisotnih genotipov tveganja in s prisotnostjo ≥ 4 alelov tveganja. Z večjim številom alelov tveganja je bila višja ocena kalcinacij koronarnih arterij (CAC).
V endarteriektomijskem tkivu koronarnih arterij 40 bolnikov smo dokazali večjo ekspresijo ROMO1 pri nosilcih alela C rs6060566.
Keywords: miokardni infarkt, sladkorna bolezen tipa 2, oksidativni stres, koronarna bolezen, polimorfizem
Published in DKUM: 17.06.2024; Views: 163; Downloads: 53
Full text (5,14 MB) |
7. Vpliv izgube telesne teže pri diabetikih na remisijo sladkorne bolezni tipa 2Lana Blaznik Jerič, 2024, undergraduate thesis Abstract: Sladkorna bolezen tipa 2 je kronična bolezen, ki povzroča neustrezno raven inzulina ali inzulinsko rezistenco, kar privede do stalne hiperglikemije. Dejavniki tveganja za razvoj sladkorne bolezni tipa 2 vključujejo genetsko nagnjenost, debelost, nepravilno prehrano, pomanjkanje telesne aktivnosti in starost. Zdravljenje sladkorne bolezni tipa 2 vključuje spremembo življenjskega sloga, prehrane, redne telesne aktivnosti in izgubo telesne teže.
Keywords: sladkorna bolezen, debelost, remisija
Published in DKUM: 30.05.2024; Views: 210; Downloads: 105
Full text (1,78 MB) |
8. Vpliv uporabe kontinuiranih merilcev za merjenje krvnega sladkorja na kakovost življenja odraslega pacienta s sladkorno boleznijoKarolina Rojko, 2024, undergraduate thesis Abstract: Uvod: Sladkorna bolezen je vse pogostejša presnovna motnja. Zlati standard obvladovanja sladkorne bolezni je prilagojen življenjski slog in samokontrola krvnega sladkorja, najpogosteje s standardnimi merilniki, ki zahtevajo vsakokratno zbadanje prsta, alternativo temu pa predstavljajo merilci za kontinuirano merjenje glukoze. Namen zaključnega dela je raziskati vpliv merilcev za kontinuirano merjenje glukoze v krvi na kakovost življenja odraslih pacientov s sladkorno boleznijo.
Metode: Izvedli smo pregled znanstvene literature, katero smo iskali v podatkovnih bazah CINAHL, PubMed, ScienceDirect in Cochrane Library. Sledili so pregled, ocena moči dokazov s pomočjo hierarhije dokazov, analiza in sinteza izbrane literature, ki je temeljila na podlagi vsebinske analize.
Rezultati: V raziskavo smo vključili 19 raziskav, ki glede na hierarhijo dokazov spadajo v nivo 1 (2 raziskavi), nivo 2 (5 raziskav), nivo 4 (1 raziskava) in nivo 5 (11 raziskav). Ugotovili smo, da imajo merilci za kontinuirano merjenje glukoze pozitivni vpliv na kakovost življenja pacienta s sladkorno boleznijo.
Razprava in zaključek: Merilci za kontinuirano merjenje glukoze izboljšajo kakovost življenja, vendar je potrebna ustrezna edukacija pacientov o uporabi. Merilci omogočajo deljenje podatkov o vrednosti glukoze pacientovim bližnjim, kar pripomore k izboljšanju medosebnih odnosov znotraj družine in med prijatelji. Zmanjšata se strah pred hipoglikemijo ter pogostost in intenzivnost nočnih epizod hipoglikemije.
Keywords: sladkorna bolezen, kontinuirano merjenje glukoze, kakovost življenja
Published in DKUM: 30.05.2024; Views: 218; Downloads: 112
Full text (1,03 MB) |
9. Ultrasonographic and classical risk factors of carotid atherosclerosis in patients with type-2 diabetes mellitusMarija Šantl-Letonja, Mitja Letonja, Jovana Nikolajević, Danijel Petrovič, 2013, review article Abstract: Purpose: We determined the prevalence of the clinical and biochemical risk factors as well as the extent of atherosclerosis in carotid arteries in patients with diabetes mellitus type 2(DMT2). Methods: A total of 289 subjects with DMT2 and 157 healthy subjects were enrolled in this prospective cross-sectional study. Leveles of total cholesterol, high-density lipoprotein-cholesterol (HDL-C), low-density lipoprotein-cholesterol (LDL-C), triglycerides, fasting, blood glucose, fribrinogen, and high-sensitivity C-reactive protein (hsCRP) were measured using standard biochemical methods. Carotid atherosclerosis was assessed by ultrasonography. Intima media thickness (IMT), plaque type and plaque score were also determined.
Keywords: karotidna ateroskleroza, sladkorna bolezen, metabolni sindrom
Published in DKUM: 12.04.2024; Views: 218; Downloads: 15
Full text (361,29 KB)
This document is also a collection of 1 document! |
10. |
