1. Zdravstvena oskrba pacientov s sladkorno boleznijo tipa 2 na daljavo v času pandemije covida-19Amina Mušić, 2024, diplomsko delo Opis: Uvod: Sladkorna bolezen tipa 2 je kronično presnovno obolenje, za katero je značilno propadanje celic trebušne slinavke. Pandemija covida-19, ki se je pojavila decembra leta 2019, je sprožila velike spremembe v zagotavljanju oskrbe, saj je mnoge zdravstvene sisteme prisilila, da so poiskali alternativne pristope za oskrbo pacientov s kroničnimi obolenji. Namen našega zaključnega dela je ugotoviti vpliv zdravljenja na daljavo na paciente s sladkorno boleznijo tipa 2 ter na vodenje njihove bolezni in njihovo zdravstveno stanje.
Metode: Literaturo smo iskali v mednarodnih podatkovnih bazah PubMed, Cochrane Library in CINAHL Ultimate/Medeline. Iskanje in izbiro virov smo prikazali s pomočjo diagrama PRISMA. Oceno moči dokazov smo izvedli s pomočjo hierarhije dokazov po Polit & Beck (2021). Članke smo prikazali s pomočjo evalvacijske in sintezne tabele.
Rezultati: Od 633 pridobljenih člankov smo jih v analizo vključili 11. Pomemben rezultat je prilagoditi zdravstveno oskrbo in preprečiti zaplete pri sladkorni bolezni tipa 2 s samooskrbo na domu. Negativni odzivi so bili nelagodje, zaskrbljenost in stres, strah pred okužbo. Zaradi pandemije covida-19, lahko slab nadzor sladkorne bolezni postane vzrok dolgotrajne hiperglikemije ter kroničnih zapletov in življenjsko nevarnih okužb.
Razprava in zaključek: Zaradi pandemije covida-19 je treba prilagoditi zdravstveno oskrbo pacientov s sladkorno boleznijo tipa 2. Z načinom telemedicine je zagotovljeno zdravstveno varstvo, ki temelji na telekomunikaciji in omogoča izmenjavo informacij, izobraževanje, spremljanje ter posvetovanje med zdravstvenimi delavci in pacienti.
Ključne besede: pacient, sladkorna bolezen tipa 2, pandemija covida-19, telezdravstveno varstvo, telekomunikacija
Objavljeno v DKUM: 04.07.2024; Ogledov: 99; Prenosov: 15
 Celotno besedilo (1,18 MB) |
2. Izbrani polimorfizmi genov oksidativnega stresa in pojavnost srčnega infarkta ter stopnja prizadetosti koronarnega žilja pri bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 2Miha Tibaut, 2024, doktorska disertacija Opis: Kronični koronarni sindrom in miokardni infarkt (MI) sta pri sladkornih bolnikih tipa 2 (SBT2) posledica kronične hiperglikemije in zvišanih nivojev oksidativnega stresa. V svoji retrospektivni asociacijski študiji smo raziskovali vpliv polimorfizmov genov, ki vplivajo na nivo oksidativnega stresa v telesu in na druge patofiziološke poti v procesu ateroskleroze.
Od 1471 preiskovancev s SBT2 jih je 378 doživelo MI (primeri). Preiskovali smo povezave s polimorfizmi rs6060566 gena ROMO1, rs1333049 gena CDKN2B-AS1, rs841 gena GCH1, rs1800566 gena NQO1, rs702483 gena RAC1, rs9349379 gena PHACTR1 in rs3739998 gena JCAD.
Dokazali smo povezavo MI s polimorfizmoma rs1333049 in rs3739998.
Vsem preiskovancem smo izmerili nivo 8-hidroksi-2′-deoksigvanozina (8-OHdG) za določitev stopnje oksidativnega stresa, vendar razlik med primeri in kontrolami nismo našli. Tudi v povezavi s preiskovanimi polimorfizmi razlik v nivoju 8-OHdG ni bilo.
146 bolnikov s SBT2 je opravilo koronarno računalniško tomografsko angiografijo (CCTA). Našli smo povezavo med alelom C polimorfizma rs6060566 gena ROMO1 in ≥ 50 % – ≤75 % zožitvami koronarnih arterij.
Polimorfizme rs6060566, rs1333049, rs1800566, rs9349379, rs3739998 smo opredelili kot polimorfizme tveganja. MI je bil pogosteje prisoten pri posameznikih z večjim številom prisotnih genotipov tveganja in s prisotnostjo ≥ 4 alelov tveganja. Z večjim številom alelov tveganja je bila višja ocena kalcinacij koronarnih arterij (CAC).
V endarteriektomijskem tkivu koronarnih arterij 40 bolnikov smo dokazali večjo ekspresijo ROMO1 pri nosilcih alela C rs6060566.
Ključne besede: miokardni infarkt, sladkorna bolezen tipa 2, oksidativni stres, koronarna bolezen, polimorfizem
Objavljeno v DKUM: 17.06.2024; Ogledov: 118; Prenosov: 10
Celotno besedilo (5,14 MB) |
3. Vpliv izgube telesne teže pri diabetikih na remisijo sladkorne bolezni tipa 2Lana Blaznik Jerič, 2024, diplomsko delo Opis: Sladkorna bolezen tipa 2 je kronična bolezen, ki povzroča neustrezno raven inzulina ali inzulinsko rezistenco, kar privede do stalne hiperglikemije. Dejavniki tveganja za razvoj sladkorne bolezni tipa 2 vključujejo genetsko nagnjenost, debelost, nepravilno prehrano, pomanjkanje telesne aktivnosti in starost. Zdravljenje sladkorne bolezni tipa 2 vključuje spremembo življenjskega sloga, prehrane, redne telesne aktivnosti in izgubo telesne teže.
Ključne besede: sladkorna bolezen, debelost, remisija
Objavljeno v DKUM: 30.05.2024; Ogledov: 192; Prenosov: 54
Celotno besedilo (1,78 MB) |
4. Vpliv uporabe kontinuiranih merilcev za merjenje krvnega sladkorja na kakovost življenja odraslega pacienta s sladkorno boleznijoKarolina Rojko, 2024, diplomsko delo Opis: Uvod: Sladkorna bolezen je vse pogostejša presnovna motnja. Zlati standard obvladovanja sladkorne bolezni je prilagojen življenjski slog in samokontrola krvnega sladkorja, najpogosteje s standardnimi merilniki, ki zahtevajo vsakokratno zbadanje prsta, alternativo temu pa predstavljajo merilci za kontinuirano merjenje glukoze. Namen zaključnega dela je raziskati vpliv merilcev za kontinuirano merjenje glukoze v krvi na kakovost življenja odraslih pacientov s sladkorno boleznijo.
Metode: Izvedli smo pregled znanstvene literature, katero smo iskali v podatkovnih bazah CINAHL, PubMed, ScienceDirect in Cochrane Library. Sledili so pregled, ocena moči dokazov s pomočjo hierarhije dokazov, analiza in sinteza izbrane literature, ki je temeljila na podlagi vsebinske analize.
Rezultati: V raziskavo smo vključili 19 raziskav, ki glede na hierarhijo dokazov spadajo v nivo 1 (2 raziskavi), nivo 2 (5 raziskav), nivo 4 (1 raziskava) in nivo 5 (11 raziskav). Ugotovili smo, da imajo merilci za kontinuirano merjenje glukoze pozitivni vpliv na kakovost življenja pacienta s sladkorno boleznijo.
Razprava in zaključek: Merilci za kontinuirano merjenje glukoze izboljšajo kakovost življenja, vendar je potrebna ustrezna edukacija pacientov o uporabi. Merilci omogočajo deljenje podatkov o vrednosti glukoze pacientovim bližnjim, kar pripomore k izboljšanju medosebnih odnosov znotraj družine in med prijatelji. Zmanjšata se strah pred hipoglikemijo ter pogostost in intenzivnost nočnih epizod hipoglikemije.
Ključne besede: sladkorna bolezen, kontinuirano merjenje glukoze, kakovost življenja
Objavljeno v DKUM: 30.05.2024; Ogledov: 194; Prenosov: 58
Celotno besedilo (1,03 MB) |
5. Ultrasonographic and classical risk factors of carotid atherosclerosis in patients with type-2 diabetes mellitusMarija Šantl-Letonja, Mitja Letonja, Jovana Nikolajević, Danijel Petrovič, 2013, pregledni znanstveni članek Opis: Purpose: We determined the prevalence of the clinical and biochemical risk factors as well as the extent of atherosclerosis in carotid arteries in patients with diabetes mellitus type 2(DMT2). Methods: A total of 289 subjects with DMT2 and 157 healthy subjects were enrolled in this prospective cross-sectional study. Leveles of total cholesterol, high-density lipoprotein-cholesterol (HDL-C), low-density lipoprotein-cholesterol (LDL-C), triglycerides, fasting, blood glucose, fribrinogen, and high-sensitivity C-reactive protein (hsCRP) were measured using standard biochemical methods. Carotid atherosclerosis was assessed by ultrasonography. Intima media thickness (IMT), plaque type and plaque score were also determined.
Ključne besede: karotidna ateroskleroza, sladkorna bolezen, metabolni sindrom
Objavljeno v DKUM: 12.04.2024; Ogledov: 204; Prenosov: 9
Celotno besedilo (361,29 KB)
Gradivo je zbirka in zajema 1 gradivo! |
6. |
7. Kakovost življenja pacientov, ki uporabljajo senzor za merjenje ravni glukoze v medceličniniPetra Brdnik, 2024, magistrsko delo Opis: Sladkorna bolezen je kronična bolezen, ki predstavlja vedno večji zdravstveni problem. Zato je zelo pomembno, da ima pacient dobro presnovno urejeno bolezen, saj ima posledično manj zapletov in bolj kakovostno življenje. Namen magistrskega dela je bil raziskati kakovost življenja pacientov s sladkorno boleznijo tipa 1, ki uporabljajo senzor za merjenje ravni glukoze v medceličnini. Izvedena raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji, pri kateri je bil uporabljen anketni vprašalnik za oceno kakovosti življenja pacientov pred in po uporabi senzorja za merjenje krvnega sladkorja v medceličnini. Pridobljeni podatki so bili statistično obdelani s programskim paketom SPSS, verzija 25.0. Vključenih je bilo 80 pacientov s sladkorno boleznijo tipa 1. Kar 93,8 % anketiranih pacientov meni, da so zaradi uporabe senzorja zadovoljnejši s kakovostjo življenja. 78,9 % vključenih v raziskavo je kot razlog za boljšo kakovost življenja izpostavilo lažji nadzor zaradi uporabe senzorja. Anketirani so imeli po uporabi senzorja nižje vrednosti HbA1C (t= 4,681; p < 0,001).
Razprava in zaključek: Ugotovljeno je bilo, da pacienti, ki uporabljajo senzor za merjenje ravni glukoze v medceličnini, ocenjujejo svoje življenje kot bolj kakovostno. Ob uporabi senzorja so bolj sproščeni in lažje nadzorujejo nivo krvnega sladkorja. Posledično je sladkorna bolezen bolj urejena, saj so vrednosti HbA1C nižje kot pred uporabo senzorja.
Ključne besede: sladkorna bolezen, sladkorna bolezen tipa 1, senzor za merjenje ravni glukoze v medceličnini, kakovost življenja, HbA1C
Objavljeno v DKUM: 28.03.2024; Ogledov: 268; Prenosov: 56
Celotno besedilo (1,58 MB) |
8. Implementacija infografike za pomoč pri učinkovitem zdravljenju sladkorne bolezniBarbara Potočnik, 2024, magistrsko delo Opis: V Sloveniji in svetu so kronične bolezni v porastu. Starostna doba se zvišuje, prav tako so kronične bolezni odraz socialno ekonomskih determinant v družbi. Sladkorna bolezen je kronična presnovna bolezen. Sladkornega bolnika neposredno ne ogroža povišan krvni sladkor, pač pa zapleti, ki jih nezdravljen krvni sladkor pušča na ožilju, ledvicah, živčnem sistemu in očeh. Zdravljenje sladkornega bolnika se prične z dobro komunikacijo, ki jo izvede zdravstveni delavec. Dobra komunikacija vključuje empatijo, iskrenost, zaupanje, sočutje in znanje. Odnos bolnika in zdravstvenega delavca mora biti udoben in varen. Bolnik s sladkorno boleznijo potrebuje dober izobraževalni proces, kajti svojo bolezen ves čas vodi v domačem okolju. Zato mora biti seznanjen z vsemi postopki, ki vplivajo na dobro samokontrolo. V bolnišničnem okolju ali diabetološki ambulanti jim poskušamo izobraževalne procese čim bolj približati z različnimi pristopi. Vsak človek potrebuje svoj način izobraževanja, zato je ključnega pomena, da ga izobraževalec dobro izobrazi. V času pandemije se je osebni pristop izobraževanja spremenil v kontrole in učenje preko različnih internetnih aplikacij oziroma preko telefonskih klicev. Odločili smo se, da naredimo infografiko, ki bo preko QR kode povezana z izobraževalnim filmom o aplikaciji zdravila v podkožje, samokontroli krvnega sladkorja v domačem okolju ter hipoglikemijo in ukrepe pri tem. Najprej smo z anketnim vprašalnikom povprašali izobraževalke sladkornih bolnikov v Kliniki Golnik, kaj bi bilo najbolj primerno zajeti v takem izobraževalnem projektu. Nato smo z vprašalnikom vprašali bolnike s sladkorno boleznijo, kako dobro poznajo svojo bolezen, zdravila, ki jih prejemajo za zdravljenje sladkorne bolezni, kdo jim je pri učenju in vodenju svoje bolezni najbolj pomagal, kakšne so imeli težave pri tem, ter kateri izobraževalni procesi in pripomočki so jim najbolj pomagali. Oblikovali smo infografiko in jo predstavili na zloženki. S pomočjo uporabe QR kode smo sporočilo prenesli tudi v video okolje. Ugotovili smo, da je izobraževalni video, povezan preko infografike, bolj uporaben za bolnike, ki uporabljajo primerno tehnologijo in so praviloma mlajši. Raziskava je dokazala, da imajo bolniki najraje osebni pristop v smislu pogovora oziroma izobraževanja, pri tem pa uporabljajo zloženke, knjige, medicinsko tehnične pripomočke in tudi izobraževalne filme.
Ključne besede: zdravljenje, sladkorna bolezen, izobraževanje, samovodenje, zdravstvena pismenost
Objavljeno v DKUM: 07.02.2024; Ogledov: 353; Prenosov: 28
Celotno besedilo (1,99 MB) |
9. |
10. Obvladovanje sladkorne bolezni s sodobnimi medicinsko tehničnimi pripomočkiAlen Markuš, 2023, magistrsko delo Opis: Uvod: Senzorji za merjenje glukoze v medceličnini, inzulinske črpalke s sistemom hibridne zaprte zanke in pametni inzulinski peresniki so pomemben tehnološki dosežek, ki je pripeljal do številnih koristi za bolnike, hkrati pa predstavlja nove izzive v različnih panogah, povezanih z iskanjem rešitev za boljše soočanje s sladkorno boleznijo. Senzorji omogočajo stalno spremljanje ravni glukoze v krvi, kar je izjemno pomembno za bolnike s sladkorno boleznijo, saj jim s tem omogočijo boljši nadzor in vodenje bolezni, posledično pa z dobro urejeno glikemijo živijo kakovostnejše življenje. Osredotočili smo se na stališča uporabnikove izkušnje, na drugi strani pa na pomen KMG za urejenost SB.
Metode: Izvedli smo natančen pregled trga, kjer smo iskali sodobne in tehnološko napredne medicinsko-tehnične pripomočke za zdravljenje in obvladovanje sladkorne bolezni. Uporabili smo kvantitativno metodologijo raziskovanja ter validiran vprašalnik GME-Q kot orodje za oceno zadovoljstva.
Rezultati: S pomočjo vprašalnika GME-Q za oceno zadovoljstva smo pridobili naslednje rezultate. Cronbachov koeficient alfa je znašal 0.919, kar odraža odlično notranjo konsistenco. Opravljena neodvisna analiza s pomočjo Cronbachovega koeficienta alfa je za vsako podlestvico znašala za učinkovitost 0.89, za priročnost 0.82 in za vsiljivost 0.757.
Razprava in sklep: Rezultati naše analize kažejo, da so uporabniki zadovoljni s senzorji KMG v medceličnini. V Sloveniji je dostopnost senzorjev za KMG dobra, saj so na trgu prisotni trije proizvajalci in ima bolnik možnost izbire. Popolnoma drugačen je posnetek stanja na področju inzulinskih črpalk s sistemom hibridne zaprte zanke, saj je na trgu zgolj en proizvajalec. Pravi pametni inzulinski peresniki pa v Sloveniji sploh še niso prisotni. Tehnologija sodobnih medicinsko-tehničnih pripomočkov za zdravljenje sladkorne bolezni je pomemben tehnološki dosežek, ki se stalno nadgrajuje in izpopolnjuje, zato lahko na podlagi obstoječih raziskav trdimo, da so senzorji KMG pravi korak k izboljšanju vodenja sladkorne bolezni.
Ključne besede: sladkorna bolezen, management, kontinuirano merjenje glukoze, monitoring, e-zdravje, zadovoljstvo
Objavljeno v DKUM: 18.05.2023; Ogledov: 853; Prenosov: 135
Celotno besedilo (2,96 MB) |
