| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 80
Na začetekNa prejšnjo stran12345678Na naslednjo stranNa konec
1.
Cimet in sladkorna bolezen tipa 2
Mark Duh, 2022, magistrsko delo

Opis: Cimet je popularna začimba, za katero predvidevajo, da bo ob uporabi ugodno vplivala na uravnavanje krvnega sladkorja. Kljub temu nekatere raziskave poročajo o dvomljivih rezultatih vpliva cimeta na uravnavanje krvnega sladkorja pri pacientih s sladkorno boleznijo tipa 2. Pacienti se pogosto odločijo za dopolnilno zdravljenje sladkorne bolezni tipa 2 s cimetom, zato je ključnega pomena ugotoviti, kateri so njegovi učinki na uravnavanje krvnega sladkorja. Izvedli smo sistematični pregled literature, katerega potek smo prikazali s PRISMA diagramom. Za presojo in oceno kakovosti raziskav smo uporabili hierarhijo dokazov in JBI orodje. Sintezo smo izvedli na opisni način. V analizo smo vključili 9 raziskav. 77,7 % (7/9) raziskav poroča o pozitivnem učinku uporabe cimeta na uravnavanje krvnega sladkorja, pri čemer je v ospredju uravnavanje krvnega sladkorja na tešče (7/9; 77,7 % raziskav). Prav tako ima pomemben vpliv na zniževanje HbA1c (4/9; 44,4 % raziskav) in drugih glikemičnih parametrov (2/9; 22,2 % raziskav). Vendar sta kljub njegovim pozitivnim učinkom na uravnavanje krvnega sladkorja dve raziskavi poročali o nepomembnih rezultatih cimeta na uravnavanje krvnega sladkorja (2/9; 22,2 %), kar lahko pripisujemo manjšem dnevnem vnosu cimeta, manjšemu populacijskemu vzorcu in krajšemu obdobju raziskave. Cimet ima velik potencial za uravnavanju krvnega sladkorja pri pacientih s sladkorno boleznijo tipa 2. Potrebne so dodatne raziskave, ki bodo zasnovane na veliki populaciji, večjem časovnem obdobju in ustrezni količini in obliki uporabljenega cimeta.
Ključne besede: cimet, sladkorna bolezen tipa 2, krvni sladkor, uravnavanje krvnega sladkorja
Objavljeno v DKUM: 18.11.2022; Ogledov: 152; Prenosov: 40
.pdf Celotno besedilo (1,13 MB)

2.
Prilagoditve za vključevanje in poučevanje otroka s sladkorno boleznijo tipa 1 v osnovni šoli : magistrsko delo
Nina Prosenjak, 2022, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo, ki nosi naslov Prilagoditve za vključevanje in poučevanje otroka s sladkorno boleznijo tipa 1 v osnovni šoli, sestavljata povezujoča se dela, teoretični in empirični. V prvem se sprva nahaja nekaj osnovnih informacij o bolezni, opisani so tehnološki pripomočki za njeno vodenje, pomen športa in zdrave prehrane ter napotki o tem, kaj narediti v primeru nujnih situacij, ki se lahko pojavijo tudi v obdobju, ko se otrok nahaja v šoli. Največji delež vsebine je posvečen informiranju o otrocih, učencih s sladkorno boleznijo tipa 1 (SBT1). Predstavljeno je soočanje s SBT1 in čustveno doživljanje. Vključene so informacije o tem, zakaj kronične bolezni, v skupino katerih uvrščamo diabetes, predstavljajo veliko psihološko breme za otroka. Dotaknemo se vloge družine ter vzgoje otroka s SBT1. Sledi, glede na naslov naloge ter smer študija, ključni del, v katerem lahko koristne informacije o izvajanju vzgojno-izobraževalnega procesa za otroke s SBT1 najdejo predvsem učitelji, pa tudi starši. Pišemo o učencih SBT1 v šoli, o psihofizičnih, kognitivnih in socialnih vidikih, opredeljene so zakonske ureditve in s tem pravice otrok s SBT1, ter postopek pridobitve odločbe in začasnega spremljevalca. Empirični del temelji na študiji primera, ki vključuje tretješolko s SBT1, ki sem jo letošnje šolsko leto spremljala v šoli. Interpretirani so rezultati, pridobljeni s pomočjo intervjujev, ki smo jih izvedli z razredničarko, učenkino mamo, svetovalno delavko, učenko ter zdravnico specialistko pediatrične diabetologije. Opisane so tudi ugotovitve opazovanja deklice v času pedagoškega procesa s pomočjo protokola. Namen magistrske naloge je torej predstaviti, kako poteka pedagoško delo z otrokom s SBT1 na razredni stopnji in njegovo vključevanje v socialno skupnost ter orisati izzive, s katerimi se soočajo učitelji, drugi delavci šole, starši in otrok sam.
Ključne besede: Otroci s posebnimi potrebami, sladkorna bolezen tipa 1, šola, sodelovanje, prilagoditve
Objavljeno v DKUM: 28.10.2022; Ogledov: 129; Prenosov: 34
.pdf Celotno besedilo (3,18 MB)

3.
Vpliv ustreznega življenjskega sloga na zmanjšanje nastanka zapletov pri sladkornih bolnikih s tipom 2, starejših od 18 let
Timi Čurman, 2022, diplomsko delo

Opis: Uvod: Sladkorna bolezen je kronična nenalezljiva bolezen, ki predstavlja velik finančni, zdravstveni in predvsem družbeni problem. Zaradi strmega naraščanja ljudi s sladkorno boleznijo v zadnjih letih je pomembno, da ljudi ozavestimo, poučimo in jim podamo smernice s področja ustreznega življenjskega sloga. Namen zaključnega dela je ugotoviti, ali se z poučevanjem življenjskega sloga zmanjša število nastanka zapletov pri sladkornih bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 2. Metode: Izvedli smo sistematični pregled znanstvene literature. Za pridobitev člankov smo uporabili tuje podatkovne baze: PubMed, Cinahl, ScienceDirect. Iskalno strategijo smo oblikovali na osnovi raziskovalnega vprašanja. Upoštevali smo smernice po PRISMA. Oceno člankov smo naredili s ocenjevalnim orodjem Joanna Briggs Institutes in naredili tematsko sintezo in analizo podatkov. Rezultati: V končno analizo in tematski pregled smo vključili 7 člankov. Oblikovali smo tri podteme (ustrezna prehrana, telesna aktivnost, pomanjkanje znanja in edukacija), ki nam pomagajo boljše razumevanje intervencij ustreznega življenjskega sloga pri sladkornih bolnikih s tipom 2. Izpostavili smo tudi glavno temo. Razprava in sklep: Z upoštevanjem ustreznega življenjskega sloga pri bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 2 se dokazano izboljša psihofizično stanje bolnikov. Predvsem imajo izboljšano splošno boljše počutje, izboljšan nivo krvnega sladkorja, izgubo telesne teže, obsega pasu ter pridobitev novega znanja za spopadanje z boleznijo. Poveča se tudi funkcionalna, kardiorespiratorna sposobnost bolnikov, kar posledično vodi k zmanjšanju dejavnikov za kardiovaskularna obolenja.
Ključne besede: sladkorna bolezen tipa 2, zdrav življenjski slog, preprečevanje, zaplet, odrasla oseba
Objavljeno v DKUM: 29.06.2022; Ogledov: 458; Prenosov: 155
.pdf Celotno besedilo (936,96 KB)

4.
Razvoj osebne mobilne aplikacije za spremljanje sladkorne bolezni : diplomsko delo
Bojana Simović, 2022, diplomsko delo

Opis: Kronične bolezni so zelo zahtevne in zahtevajo veliko mero previdnosti in odgovornosti, kar lahko predstavlja težavo, predvsem za otroka. Včasih je zelo težko spremljati zahteve glede bolezni naših najmlajših, ko ti še niso dovolj stari za prilagajanje obveznostim. Iz tega se je razvila ideja za mobilno aplikacijo, ki pomaga pri boljši organizaciji staršev in njihovih otrok. Osrednji predmet diplomskega dela je bil izdelati osebno mobilno aplikacijo za spremljanje sladkorne bolezni. Skozi razvoj smo spoznali tehnologijo Flutter, obdelali najbolj pomembne dejavnosti za pacienta in jih implementirali. V ospredju je bilo ustvarjanje dobro oblikovanega urnika, ki omogoča organiziranje aktivnosti pacienta. Z razvojem lastne mobilne aplikacije smo želeli zagotoviti boljši nadzor nad otrokom, ki trpi za to boleznijo.
Ključne besede: sladkorna bolezen, spremljanje, mobilna aplikacija, Flutter
Objavljeno v DKUM: 28.06.2022; Ogledov: 377; Prenosov: 141
.pdf Celotno besedilo (1,47 MB)

5.
Evolucija prevladujočih paradigem in terminologije na področju raziskav sladkorne bolezni skozi prizmo teorije kompleksnih mrež : magistrsko delo
Luka Benkovič, 2022, magistrsko delo

Opis: Znanstveno-raziskovalna dejavnost v zadnjih desetletjih doživlja velik razmah, kar se med drugim odraža v naraščajočem številu znanstvenih in strokovnih del. Tovrstne objave so ključne za prenos in razvoj znanja, a črpanje uporabnega znanja iz vedno večjih zbirk znanstvenih del postaja vse težje. Vsak posameznik je namreč sposoben obdelati le omejeno količino informacij. Kaže se potreba po tem, da se razvijejo orodja, ki nam bodo iz velike količine podatkov pomagala pri luščenju in agregaciji uporabnih informacij. V magistrski nalogi se te problematike lotimo s podatkovnim rudarjenjem po podatkovni bazi PubMed in z orodij s področja teorije kompleksnih mrež. Kot primer obravnavamo raziskovalno področje sladkorne bolezni, ki zaradi svoje razširjenosti predstavlja pereč problem za sodobno družbo. V prvem delu naloge predstavimo način pridobivanja in obdelave podatkov ter njihove osnovne značilnosti. V nadaljevanju se osredinimo na vsebino raziskovalnih del, ki jo proučujemo na podlagi ključnih besed. Tukaj delujemo ob predpostavki, da so ključne besede dober odraz vsebine pripadajočega dela in lahko iz njih izpeljemo prevladujoče paradigme na področju. Najprej pogledamo pogostost pojavljanja oziroma frekvenco posameznih besed, iz česar sklepamo o njihovi pomembnosti. Ugotovimo, da nam zgolj preprosta frekvenca ne omogoča preučevanja časovnega razvoja pomembnosti, zato uvedemo način rangiranja besed v razrede. Besede z najvišjimi rangi predstavljajo temeljne pojme raziskovalnega področja. Srednje veliki rangi predstavljajo posamezne niše področja, medtem ko najnižji rangi odražajo specifiko posamezne raziskave. Na koncu se lotimo še povezovanja ključnih besed v kompleksne mreže, iz katerih vrednotimo relacije. Iz naših rezultatov je razvidno, da je mreža ključnih besed modularna z jasno izraženimi skupnostmi, na podlagi česar lahko razberemo interdisciplinarno povezovanje. Posebno pozornost namenimo tudi časovnemu razvoju mreže. Le-ta nenehno raste, medtem ko povprečna povezanost ne narašča monotono, temveč ima krivulja jasne vrhe v nekih prelomnih točkah raziskav. To implicira nova odrkitja, ki imajo za posledico umeščanje novih ključnih besed, terminologije oziroma paradigem v obstoječo strukturo.
Ključne besede: sladkorna bolezen, podatkovno rudarjenje, kompleksne mreže, razvoj terminologije
Objavljeno v DKUM: 08.04.2022; Ogledov: 440; Prenosov: 51
.pdf Celotno besedilo (2,63 MB)

6.
Vpliv presnovnega sindroma na razvoj anksioznemu in depresivnemu vedenju podobnega obnašanja pri mišjem modelu sladkorne bolezni tipa 2 : magistrsko delo
Nika Polšak, 2022, magistrsko delo

Opis: V današnjem času je presnovni sindrom vse bolj pogosta presnovna motnja. Presnovni sindrom je močno povezan s sladkorno boleznijo tipa 2 (SBT2) in duševnimi motnjami. Predvsem prevalenci anksioznosti in depresivnosti naraščata na globalni ravni. Namen raziskave je bil preučiti pojav anksioznemu in depresivnemu vedenju podobnega obnašanja na mišjem modelu SBT2. Pri tem nas je zanimal tudi vpliv spola. V ta namen smo miši razdelili v tri skupine. Prva skupina je predstavljala kontrolno skupino, ki smo jo hranili s standardno prehrano (CD). Drugo skupino smo hranili z zahodno dieto (WD). Tretjo skupino smo po obdobju hranjenja z WD izpostavili kratkotrajni kalorični restrikciji (RCD), saj nas je zanimalo, ali bo kalorična restrikcija, ki povzroči remisijo SBT2, povzročila tudi zmanjšanje nagnjenosti k anskioznemu in depresivnemu vedenju podobnemu obnašanju. Vpliv prehranskega režima smo ocenjevali s pomočjo vedenjskih testov. Za ocenjevanje lokomotorike smo uporabili test odprtega polja (OFT), za ocenjevanje anskioznemu vedenju podobnega obnašanja test dvignjenega labirinta v obliki križa (EPM) in za ocenjevanje depresivnemu vedenju podobnega obnašanja test prisilnega plavanja (FST). Ugotovili smo, da indukcija SBT2 z zahodno dieto ni vplivala na pojav anskioznemu in depresivnemu vedenju podobnega obnašanja pri miših. Prav tako na pojav omenjenih motenj ni vplival spol. Ugotovili pa smo, da so bile WD samice bolj aktivne kot WD samci (bile so hitrejše, prehodile so večjo razdaljo in manj časa mirovale). V skladu s tem, da indukcija SBT2 ni vplivala na teste anskioznemu in depresivnemu podobnemu obnašanju, tudi kalorična restrikcija ni vplivala na k anskioznemu in depresivnemu vedenju podobnemu obnašanju. Opazili smo vpliv habituacije na nekatere vedenjske teste. Pri testu OFT smo opazili zmanjšanje raziskovalnega vedenja pri ponavljanju testa, pri testu EPM pa zmanjšano raziskovanje odprtih krakov pri ponavljanju testa.
Ključne besede: presnovni sindrom, sladkorna bolezen, anksioznost, depresivnost, zahodna dieta, kalorična restrikcija, vedenjski testi
Objavljeno v DKUM: 06.04.2022; Ogledov: 313; Prenosov: 22
.pdf Celotno besedilo (2,41 MB)

7.
Opolnomočenje kot kazalnik kakovosti pri obravnavi pacienta s sladkorno boleznijo tipa 2 v ambulanti družinske medicine
Barbara Leskovšek Polak, 2021, magistrsko delo

Opis: Z opolnomočenjem se pomembno izboljšajo rezultati upravljanja s sladkorno boleznijo. Opolnomočen pacient ima veliko mero nadzora nad lastnim zdravjem, kar v praksi pomeni, da ima dovolj znanja in razumevanja pri uravnavanju glikiranega hemoglobina ter nadzoru za samoobvladovanje kronične bolezni – sladkorne bolezni tipa 2. Z raziskavo smo želeli proučiti, kakšna je stopnja opolnomočenja in urejenost glikiranega hemoglobina pri pacientih s sladkorno boleznijo tipa 2.
Ključne besede: opolnomočenje, sladkorna bolezen tipa 2, urejenost sladkorne bolezni, glikiran hemoglobin
Objavljeno v DKUM: 29.11.2021; Ogledov: 408; Prenosov: 67
.pdf Celotno besedilo (1,30 MB)

8.
Vpliv zahodnjaške prehrane na strukturo glomerula in zamaščenost ledvične skorje pri miših
Enej Šuberger, 2021, magistrsko delo

Opis: V zadnjih desetletjih je na svetovnem nivoju opazno drastično povečanje populacije s prekomerno telesno težo, kar je poglaviten razlog za pojav številnih bolezni. Zaradi tesne povezanosti s sladkorno boleznijo tipa 2 in hipertenzijo sta prekomerna teža in debelost pomembna dejavnika za kronično ledvično bolezen in končno odpoved ledvic. Namen raziskave je bil odkriti posledice zahodnjaške prehrane na strukturo glomerula in akumulacijo lipidov v ledvični skorji mišjega seva C57BL/6L, ki je dovzeten za sladkorno bolezen tipa 2. Kontrolna skupina živali je bila hranjena s standardno prehrano medtem, ko je bila testna skupina hranjena z zahodnjaško dieto. Po osemtedenskem hranjenju smo analizirali strukturo ledvične skorje miši. Poltanke tkivne rezine smo pregledali s svetlobnim mikroskopom z namenom opazovanja sprememb v strukturi glomerula in zamaščenosti ledvične skorje. Ultratanke tkivne rezine smo pregledali s transmisijskim elektronskim mikroskopom (TEM) in se osredotočili na spremembe integritete glomerulne bazalne lamine (BL). Ugotovili smo, da je zamaščenost ledvične skorje miši, hranjenih z zahodnjaško prehrano veliko večja od tistih, hranjenih s standardno prehrano. Zamaščenost se je odražala v večji pokrovnosti lipidnih kapelj v tkivnih rezinah ter v večjih in številčnejših kapljah. Pri glomerulih smo pri skupini, hranjeni z zahodnjaško prehrano, opazili povečanje Bowmanovih prostorov, za kar predvidevamo, da je posledica hiperfiltracije. Ugotovili smo, da pri hranjenju z zahodnjaško prehrano pride do povečanja glomerulnega volumna. Debelina bazalne lamine testne skupine se ni razlikovala od debeline bazalne lamine kontrolne skupine. V tkivnih rezinah miši testne skupine pa smo opazili številne odcepitve podocitnih nožic od bazalne lamine ter odcepljanja primarnih izrastkov od telesa podocitne celice, kar nakazuje na delno izgubo integritete bazalne lamine in na zmanjšanje funkcije filtracije. Z raziskavo smo dokazali, da zahodnjaški način hranjenja negativno vpliva na ledvično morfologijo. Na podlagi spremenjene ledvične morfologije sklepamo na upad funkcionalnosti. Nadaljnje raziskave so potrebne za boljše razumevanje mehanizmov tako na celičnem kot na genetskem nivoju, preko katerih debelost deluje na ledvično okvaro.
Ključne besede: akumulacija lipidov, bazalna lamina, Bowmanov prostor, glomerul, HFD, ledvica, podociti, sladkorna bolezen, zahodnjaška prehrana, zamaščenost ledvice
Objavljeno v DKUM: 13.10.2021; Ogledov: 403; Prenosov: 54
.pdf Celotno besedilo (2,70 MB)

9.
Pojavnost hipoglikemije pri sladkornih bolnikih tipa 2 zdravljenih z insulinom vodenih v diabetološki ambulanti
Mateja Herjavec, 2020, magistrsko delo

Opis: Izhodišče in namen: Hipoglikemija je pogost, nepredvidljiv in potencialno nevaren stranski učinek zdravljenja z insulinom pri sladkorni bolezni in jo je mogoče preprečiti s spremembo življenjskega sloga. Namen raziskave je bil raziskati pojavnost hipoglikemije pri bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 2, zdravljenih z insulinom in vzroke pojavnosti hipoglikemije. Raziskovalna metodologija: Uporabljena je bila kvantitativna metodologija raziskovanja, kot raziskovalni inštrument pa validiran anketni vprašalnik. V raziskavi je sodelovalo 198 bolnikov. Rezultati so bili analizirani s statističnim programom IBM SPSS 20. Uporabljeni so bili t –test, ANOVA in Mann-Whitney test. Rezultati: Hudo hipoglikemijo je v zadnjem letu imelo 12,1 %, v zadnjih treh letih 7,6 % in od začetka zdravljenja 10,1 % anketiranih. Zmerno hipoglikemijo je v zadnjem letu imelo 39,4 %, v zadnjih treh letih 28,8 % in od začetka zdravljenja 27,8 % anketiranih. 93,9 % anketirancev meni, da zna pravilno ukrepati ob simptomih hipoglikemije. Pri poznavanju simptomov hipoglikemije glede kraja bivališča ni zaznati statistično pomembnih razlik (Z = -1,101, p = 0,271), prav tako ni statistično pomembnih razlik med skupinami glede na status pri pojavnosti hipoglikemije. Diskusija in zaključek: Raziskava poudarja vlogo zdravstvenih delavcev pri zagotavljanju kakovostne edukacije bolnikov. Poučiti jih je potrebno o ciljnih vrednostih, simptomih hipoglikemije, načinih preprečevanja in takojšnjih ukrepih ob pojavu hipoglikemije. Poleg tega je treba za vse bolnike s sladkorno boleznijo izvajati periodične izobraževalne programe, ki morajo vključevati tudi teme o hipoglikemiji.
Ključne besede: sladkorna bolezen tipa 2, simptomi, hipoglikemija, prepoznavanje hipoglikemije, medicinska sestra, edukacija.
Objavljeno v DKUM: 08.09.2020; Ogledov: 627; Prenosov: 189
.pdf Celotno besedilo (1,50 MB)

10.
Poznavanje sladkorne bolezni pri starostnikih s sladkorno boleznijo
Eva Zrim, 2020, diplomsko delo

Opis: Uvod: Z daljšanjem življenjske dobe narašča populacija starostnikov s sladkorno boleznijo, ki zaradi kompleksne obravnave predstavlja velik javnozdravstveni problem. Znanje, ki ga imajo pacienti s sladkorno boleznijo o svoji bolezni, bistveno pripomore k pravilni samooskrbi in nadzoru bolezni, zato je smiselno, da se njihovo znanje o sladkorni bolezni oceni. V zaključnem delu želimo predstaviti zadovoljstvo starostnikov z oskrbo, usmerjeno na osebo, saj tovrstna oskrba povečuje znanje ter pozitivno vpliva na odnos do samoobvladovanja bolezni. Metode: V zaključnem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela. Kot instrument za zbiranje podatkov smo uporabili anketni vprašalnik, ki je zajemal: demografske podatke, poznavanje sladkorne bolezni ter oskrbo, usmerjeno na osebo. Zbrane podatke smo s pomočjo programa SPSS analizirali ter statistično obdelali. Rezultati: Z raziskavo smo ugotovili, da je splošno znanje o sladkorni bolezni pri starostnikih s sladkorno boleznijo slabo, saj je bila povprečna ocena doseženih točk 12,90 ± 4,14. Prav tako obstajajo na področjih o vzrokih, poteku in tveganju za sladkorno bolezen pomembne pomanjkljivosti znanja. Nadalje smo ugotovili, da je mnenje starostnikov o oskrbi, usmerjeni na osebo, dobro, bi pa bila možna izboljšanja na področjih vključevanja starostnikov v proces zdravljenja in izvajanje oskrbe. Razprava in sklep: Znanje je bistvenega pomena pri samovodenju sladkorne bolezni ter preprečevanju zapletov, zato je treba slabo znanje o sladkorni bolezni odpraviti. K višji ravni znanja pa lahko pripomore oskrba, usmerjena na osebo.
Ključne besede: sladkorna bolezen, starostniki, na starostnika usmerjena oskrba, edukacija, znanje
Objavljeno v DKUM: 30.06.2020; Ogledov: 897; Prenosov: 253
.pdf Celotno besedilo (673,53 KB)

Iskanje izvedeno v 0.21 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici