| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 16
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Vsebnost fenolnih spojin v plodovih različnih sort paradižnika (Lycopersicum esculentum Mill.)
Laura Lepej, 2019, magistrsko delo/naloga

Opis: V sklopu magistrskega dela smo analizirali vsebnost skupnih fenolov in posameznih fenolnih spojin v plodovih 39 sort paradižnika. Plodovi paradižnika so bili rdeče, rumeno, belo, oranžno, zeleno in vijolično obarvani. Skupne fenole smo določili v ekstraktih vzorcev z uporabo Folin-Ciocalteu reagenta. Posamezne fenolne spojine smo izmerili z uporabo tekočinske kromatografije. Sorte paradižnika se v vsebnosti skupnih fenolov razlikujejo. Značilno najvišje vrednosti so imele 3 rdeče ('Cherrola F1', 'Iva's Red Berry', 'Ded Moroz'), 2 vijolični ('Indigo Rose', 'OSU Blue') in ena zelena sorta ('Gobstopper'). Med različno obarvanimi sortami v vsebnosti skupnih fenolov ni bilo značilnih razlik. V povprečju pa so imele najvišjo vrednost skupnih fenolov vijolične sorte (684 mg GAE/100 g suhe snovi), najnižjo pa bele sorte (509 mg GAE/100 g suhe snovi). Med posameznimi fenolnimi spojinami je bil v najvišjih koncentracijah prisoten katehin, sledila sta mu rutin in klorogenska kislina. Plodovi vijoličnih sort so imeli značilno višje vsebnosti p-kumarne in kavne kisline ter miricetina.
Ključne besede: paradižnik, sorta paradižnika, Lycopersicum esculentum, skupni fenoli, fenolne spojine
Objavljeno: 29.03.2019; Ogledov: 758; Prenosov: 138
.pdf Celotno besedilo (898,49 KB)

2.
Vsebnost skupnih fenolov v nekaterih vrstah bezga in njihovih križancih
Nataša Imenšek, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: V sklopu magistrskega dela smo analizirali vsebnost skupnih fenolov pri več kot 40 rastlinah bezga, med njimi so bili nekateri karakteristični genotipi črnega bezga (Sambucus nigra L.), modri bezeg (S. nigra ssp. cerulea (Raf.) R. Bolli), habat (S. ebulus L.) in nekateri medvrstni križanci, ki so vključevali javanski (S. javanica Blume), črni, rdeči (S. racemosa L.) in modri bezeg. Izvedli smo ekstrakcije vzorcev in s Folin-Ciocalteu reagentom določili vsebnost fenolnih spojin. S pomočjo molekulske absorpcijske spektrometrije (MAS) smo izmerili koncentracije skupnih fenolov v ekstraktih mladih listov, socvetij in plodov (jagod). Povprečno vrednost vsebnosti skupnih fenolov v posameznih delih bezgovih rastlin smo podali v mg GAE (ekvivalent galne kisline)/100 g vzorca. Rezultati so pokazali, da vsebujejo jagode povprečno 619 mg GAE/100 g vzorca (na svežo snov) oziroma 3159 mg GAE/100 g (na suho snov), listi 7074 mg GAE/100 g (na suho snov) in cvetovi 6631 mg GAE/100 g (na suho snov). Rezultati kažejo, da obstajajo glede na vsebnost skupnih fenolov velike razlike med posameznimi genotipi.
Ključne besede: bezeg, Sambucus nigra, Sambucus cerulea, Sambucus javanica, interspecies hibridi, skupni fenoli
Objavljeno: 06.09.2016; Ogledov: 889; Prenosov: 229
.pdf Celotno besedilo (1,35 MB)

3.
SPREMENLJIVOST VSEBNOSTI SKUPNIH PROTEINOV, FENOLOV IN TIOLOV V LISTIH STARIH GENOTIPOV MURV V GORIŠKI REGIJI
Tina Ugulin, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: Ohranjanje genskih virov rodu Morus je nezadostno, čeprav je nedvomno bistvenega pomena za ohranjanje svetovne zapuščine za naše naslednike. V magistrskem delu smo popisovali in vzorčili stare genotipe murv v Goriški regiji, ki so jih v preteklosti uporabljali z namenom krme sviloprejkam. Raziskava temelji na določitvi ključnih metabolitov (proteinov, fenolov in tiolov) v listih starih genotipov murv z namenom proučitve antioksidativne aktivnosti in hranilne vrednosti. Skupni proteini in fenoli so bili določeni spektrofotometrično s pomočjo Bradfordove in Folin-Ciocalteu metode, tioli so bili določeni s pomočjo HPLC po predhodnem markiranju s fluorescenčnim barvilom monobromobimane. Skupne proteine smo v listih različnih genotipov merili v razponu od 35 do 126 mg/g SS, skupni fenoli so dosegli vrednosti do 16 g ekvivalent galne kisline/100 g, glutation smo določili v razponu od 705 do 2019 nmol/g SS in cistein od 24 do 73 nmol/g SS. Rezultati določitve metabolitov kažejo, da imajo nekateri genotipi visoko vsebnost glutationa, v primerjavi z rezultati drugih avtorjev so superiorni v vsebnosti proteinov in fenolov in bodo v nadaljnjih raziskavah razmnoženi z namenom uporabe listov za krmo sviloprejk in ostalih živali.
Ključne besede: krmna rastlina, Morus, skupni fenoli, skupni proteini, tioli
Objavljeno: 21.06.2016; Ogledov: 1292; Prenosov: 157
.pdf Celotno besedilo (11,74 MB)

4.
5.
6.
7.
8.
9.
SEPARACIJA BIOLOŠKO AKTIVNIH SPOJIN IZ LUCERNE (Medicago sativa)
Emilijan Strgar, 2014, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo določili optimalno topilo, s katerim dobimo največji izkoristek ekstrakcije antioksidativnih komponent iz biološkega materiala. Za pridobivanje ekstraktov iz lucerne smo uporabili konvencionalno ekstrakcijo, ekstrakcijo po Soxhletu in ekstrakcijo s superkritičnim fluidom (CO2) na pilotni napravi (UHDE). Kot topilo pri konvencionalnih ekstrakcijah smo uporabili 100 % heksan, mešanice aceton:voda (0:1, 1:3, 1:1, 3:1, 1:0) (V:V) ter mešanice etanol:voda (0:1, 1:3, 1:1, 3:1, 1:0) (V:V). S spektrofotometričnimi metodami smo v ekstraktih določali antioksidativno aktivnost, vsebnost skupnih fenolov in vsebnost proantocianidinov. Antioksidativno aktivnost smo podali kot % inhibicije, kjer smo merili absorbanco raztopine vzorca in referenčne raztopine. Kot najučinkovitejšo topilo s katerim pridobljen ekstrakt daje najvišjo antioksidativno aktivnost se je izkazal 100 % etanol. Koncentracije vsebnosti skupnih fenolov in proantocianidinov smo podali na gram ekstrakta kot tudi na gram materiala. Lucerna vsebuje zraven antioksidativnih komponent tudi vitamin D. Ker je vitamin D maščobo-topna komponenta, smo kot topilo za ekstrakcijo uporabili heksan in superkritični fluid (CO2). Vitamin D se nahaja v naravi v zelo nizkih koncentracijah, zato smo morali uporabiti primerne analizne metode s katerimi lahko detektiramo komponente tudi v ng. Analizo vitamina D smo zato opravili z LC-MS (MS) analizno tehniko. Rezultati analiz so pokazali prisotnost vitamina D2, katerega vsebnost je najvišja v ekstraktu pridobljenem s 100 % acetonom in znaša 39,22 ng/ g materiala. Za detektiranje vitamina D je bila potrebna saponifikacija, saj analize ekstraktov brez opravljene saponifikacije dajejo slabe razultate zaradi oteženega detektiranja v tako nizkih koncentracijah.
Ključne besede: lucerna, ekstrakcija, antioksidativna aktivnost, skupni fenoli, proantocianidini, vitamin D
Objavljeno: 22.09.2014; Ogledov: 1454; Prenosov: 149
.pdf Celotno besedilo (7,14 MB)

10.
SEPARACIJA FENOLNIH SPOJIN IZ ZELIŠČ
Suzana Petek, 2013, diplomsko delo

Opis: Zelišča, ki uspevajo v naših krajih sem ekstrahirala ter analizirala izkoristek ekstrakcije posameznih delov rastline (steblo, listi, cvet) in vsebnost učinkovin. Analizirala sem ekstrakte klasaste mete, koroške mete, dlakave mete, ožepka, sivke in rimske kamilice. Za pridobivanje ekstraktov sem uporabila dve ekstrakcijski metodi, konvencionalno ekstrakcijo pri kateri sem kot topilo uporabila 96% etanol in sem jo izvajala pri sobni temperaturi in pri 40°C ter superkritično ekstrakcijo s CO2 pri 280 bar in 60°C. Pripravljenim raztopinam ekstraktov sem določila vsebnost skupnih fenolov, skupnih flavonoidov ter antioksidativno aktivnost. Uporabila sem spektrofotometrijo in na podlagi dobljenih absorbanc pri različnih valovnih dolžinah izračunala % antioksidativne aktivnosti in na podlagi umeritvenih krivulj določila koncentracijo skupnih fenolov in flavonoidov. Rezultate sem podala na gram ekstrakta in na gram materiala. Antioksidativno učinkovitost ekstraktov sem določila z uporabo DPPH metode. Rezultati analiz vsebnosti antioksidativnih komponent so pokazali, da je v raztopinah ekstraktov, ki sem jih pridobila s konvencionalno ekstrakcijo, višja vsebnost učinkovin kot pa v ekstraktih dobljenih s superkritično ekstrakcijo s CO2. Vsebnost komponent je odvisna tudi od dela rastline, več učinkovin je v listih in v cvetu posameznih rastlin kot pa v steblu.
Ključne besede: Meta, sivka, ožepek, rimska kamilica, superkritična ekstrakcija s CO2, konvencionalna ekstrakcija, antioksidativna aktivnost, skupni fenoli, skupni flavonoidi.
Objavljeno: 28.05.2013; Ogledov: 2281; Prenosov: 385
.pdf Celotno besedilo (2,40 MB)

Iskanje izvedeno v 0.32 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici