31. Prilagajanje podnebnim spremembam : predavanje v okviru pobude za trajnostni razvoj Plan B za Slovenijo - Javna razprava v Državnem svetu RS, Ljubljana, 5. junij 2007Ana Vovk, 2007, prispevek na konferenci brez natisa Ključne besede: ekologija, sonaravni razvoj, podnebne spremembe, skrb za okolje, varovanje okolja, trajnostni razvoj, ekoremediacije
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 2363; Prenosov: 83
 Povezava na celotno besedilo |
32. EMOCIONALNO DELO KOT SESTAVNI DEL ZDRAVSTVENE NEGEDarja Lupuh, 2014, magistrsko delo Opis: Teoretično izhodišče: Emocionalno delo poteka kot rutinski del zdravstvene nege, v smislu uporabe različnih spretnosti in znanj, je tudi neločljiva sestavina dela medicinske sestre. Izpostavili smo emocionalno delo v zdravstveni negi in opozorili na razsežnosti in lastnosti le-tega.
Metodologija raziskovanja: Pri teoretičnem delu smo s pomočjo pregleda različne literature, virov in mednarodnih baz podatkov, kot so Cobiss, PubMed, Cinahl in Medline, uporabili naslednje metode: metodo deskripcije, pri opisovanju pojmov in dejstev, metodo kompilacije, pri povzemanju del različnih avtorjev in sintetično metodo, pri strnitvi različnih pojmov v celoto. V drugem, empiričnem delu, smo pri raziskavi emocionalnega dela v zdravstveni negi uporabili metodo fenomenologije, in sicer s korakom deskriptivne oziroma opisne fenomenologije. Vključene so bile medicinske sestre z različnih delovnih področij zdravstvene nege, dvajset medicinskih sester, zaposlenih na različnih področjih zdravstvene nege. Izbrali smo metodo intervjuja. Uporabili smo odprti tip raziskovanja, ker se v tem primeru ne ponujajo že v naprej definirani odgovori.
Rezultati: Medicinske sestre ob izvajanju intervencij zdravstvene nege izvajajo tudi emocionalno delo. Strinjajo se, da z dobro komunikacijo, empatijo, prijaznostjo medicinske sestre, pacienti vrednotijo učinkovitost in kakovost zdravstvene nege. Prisluhniti pacientu in biti prijazen so navajale kot zahteve pacientov, hkrati pa tudi zahteve delodajalcev, saj je zdravstvena nega storitvena dejavnost in medicinska sestra prihaja v neposredni stik z uporabniki. S svojim vedenjem in pojavnostjo tudi reprezentira podjetje, v katerem je zaposlena.
Sklep: Medicinske sestre se ne zavedajo emocionalnega dela v celoti, oziroma dela s čustvi ne zaznavajo kot delo, vendar je emocionalno delo v zdravstveni negi vsekakor prisotno. Opravljeno je vzporedno z izvajanjem intervencij zdravstvene nege. Emocionalno delo zaznavajo kot nasmeh, očesni stik, prijaznost, zaupanje, poslušanje, komuniciranje. Vsekakor s svojim emocionalnim delom pripomorejo k boljši učinkovitosti in kakovosti zdravstvene nege. Medicinske sestre težijo k vedno večji kakovosti odnosov med medicinsko sestro in pacientom ter posledično k večji kakovosti storitev zdravstvene nege. Kakšen je odnos, takšno je vrednotenje kakovostne zdravstvene nege in dobrega počutja pacienta. Medicinska sestra pacienta obravnava celostno, v procesu zdravljenja je pomembno sodelovanje obeh in ob tem pridobita oba, tako pacient kot medicinska sestra.
Ključne besede: zdravstvena nega, medicinska sestra, emocionalno delo, skrb, empatija, stres, izgorelost
Objavljeno v DKUM: 02.12.2014; Ogledov: 1948; Prenosov: 397
 Celotno besedilo (412,48 KB) |
33. Kakovost in skrb za starostnika po operaciji kolkaTadeja Očko, 2012, magistrsko delo Opis: Teoretično izhodišče. V magistrskem delu smo predstavili kakovost v zdravstveni negi. Prav tako smo opisali tudi osnovne značilnosti zloma kolka pri starostniku in opisali teorijo skrbi po Kristen M. Swanson. Namen raziskave je predstaviti osveščenost članov negovalnega tima o kakovosti življenja starostnika po operaciji kolka na podlagi teorije skrbi po Kristen M. Swanson.
Metodologija raziskovanja. Uporabljena je bila kvantitativna metodologija raziskovanja. Podatke smo zbrali s pomočjo delno strukturiranega anketnega vprašalnika. V raziskavo je bilo vključenih 81 članov negovalnega tima (diplomirane medicinske sestre/diplomiran zdravstvenik, zdravstveni tehniki/tehnik zdravstvene nege, srednje medicinske sestre). Rezultate ankete smo obdelali s pomočjo računalniških programov Microsoft Office Excel 2010 in IBM SPSS Statistics 20.
Rezultati raziskave. Rezultati ankete so pokazali, da 88 % članov negovalnega tima lahko opredeli kakovost. Prav tako člani negovalnega tima poznajo cilje h katerim stremimo pri izvajanju kakovostne zdravstvene nege starostnika po operaciji kolka ter znajo opisati skrb v zdravstveni negi. Za kakovostno zdravstveno nego je namreč skrb bistvenega pomena. Rezultati ankete so pokazali tudi, da lahko trdimo, da izobrazba članov negovalnega tima bistveno vpliva na poznavanje kakovosti (p=0,001).
Sklep. Iz raziskave je razvidno, da je kakovost v zdravstveni negi bistvenega pomena. Kakovost predstavlja torej celoten sistem uveljavljanja ciljev zdravstvene nege, ki so v končni instanci usmerjeni v dobrobit pacienta. Zaposleni se tudi zavedajo, da je skrb še vedno osrednji element v zdravstveni negi, ki vpliva na kakovost dela.
Ključne besede: medicinska sestra, člani negovalnega tima, kakovost, skrb, zlom kolka
Objavljeno v DKUM: 08.01.2014; Ogledov: 1937; Prenosov: 308
Celotno besedilo (2,83 MB) |
34. VLOGA VZGOJITELJA V SKRBI ZA ZDRAVJE OTROK V VRTCUDaniela Huber Tkalec, 2013, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo z naslovom Vloga vzgojitelja v skrbi za zdravje otrok v vrtcu je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo predstavili teorijo zdravja, dejavnike tveganja, vlogo vrtca in vzgojitelja v skrbi za zdravje otrok in priporočila za ukrepanje ob nujnih stanjih. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati raziskave, ki smo jih pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika za vzgojitelje in pomočnike vzgojiteljev. Zanimalo nas je, kako vzgojitelji skrbijo za zdravje otrok v vrtcu, ali imajo dovolj znanja o skrbi za zdravje otrok, ali obvladajo osnove nudenja prve pomoči in ali sodelovanje s starši temelji na medsebojnem zaupanju in sodelovanju. Z raziskavo smo ugotovili, da imajo vzgojitelji dovolj znanja o skrbi za zdravje otrok, da vzgojitelji skrbijo za zdravje otrok v vrtcu, da se poslužujejo dodatne literature in obiskujejo strokovna srečanja na temo o zdravju otrok v vrtcu, da vzgojitelji skrbijo za ustrezno higiensko stanje prostorov (zračenje igralnic) in igrač (vzdrževanje higiene igrač), da večina vzgojiteljev obvlada osnove nudenja prve pomoči in da sodelovanje s starši temelji na medsebojnem zaupanju in sodelovanju.
Ključne besede: zdravje, skrb za zdravje, vzgojitelj, Kurikulum za vrtce
Objavljeno v DKUM: 28.05.2013; Ogledov: 2254; Prenosov: 227
Celotno besedilo (889,75 KB) |
35. Vpliv uvedbe petstopenjskega triažnega sistema na sprejem bolnikov v službi nujne medicinske pomočiPetra Lavrenčič Zafošnik, 2013, magistrsko delo Opis: Števila bolnikov v ambulantah nujne medicinske pomoči (ANMP) ni možno v naprej načrtovati, zato lahko postanejo razpoložljivi resursi v določenem trenutku preobremenjeni in zaradi tega pride do velikega tveganja glede varnosti bolnikov. Opisali smo različne modele triaže bolnikov, njihovo zanesljivost in kvaliteto odnosa med triažno medicinsko sestro in bolnikom. Želeli smo ugotoviti, kakšno je trenutno stanje izvajanja triaže bolnikov v večjih slovenskih ANMP. Prav tako smo želeli ugotoviti, ali je Manchesterski sistem triaže (MST) zanesljiv triažni sistem, ki zagotavlja pravočasno obravnavo bolnikov v ANMP glede na nujnost njihovega zdravstvenega stanja. Zanimalo nas je tudi, če je triažna medicinska sestra vzpostavila kvaliteten odnos z bolniki, ki jih triažira.
Raziskovalna metodologija: Od devetih strokovnih vodij večjih ANMP v Sloveniji smo pridobili podatke o triažiranju. Za ugotavljanje zanesljivosti modela MST smo uporabili 20 scenarijev nujnih stanj, ki smo jih razdelili 30 medicinskim sestram. Za uvrstitev v triažne kategorije so uporabljale modela MST in Avstralsko-azijski sistem triaže (AST) ter lokalne protokole. Iz dobljenih odgovov smo naredili matrice nejasnosti, usklajenost ocenjevalk pa smo vrednotili s kappa. Iz ANMP Maribor smo pridobili podatke o 300 bolnikih, obravnavanih v obdobju od decembra 2010 do februarja 2011. Na osnovi primerjave med dejanskimi časi čakanja do obravnane in teoretičnimi časi ob odsotnosti triaže smo ocenili tveganje brez MST in zagotavljanje pravočasne obravnave ob uporabi MST. Razlike med skupinama smo testirali z Mann-Whitney U-testom.
Rezultati: V Sloveniji se izvaja triaža po uveljavljenih modelih le v eni tretjini v raziskavi zajetih ANMP. Vse medicinske sestre so z uporabo modela MST pravilno uvrstile bolnike iz scenarijev. Z uporabo modela MST pravočasna obravnava sicer ni zagotovljena, se pa skrajšajo čakalni časi in verjetnost pravočasne obravnave je večja. Odnos medicinskih sester do bolnikov v ANMP je bil ocenjen kot zelo dober. Odstopanja so bila edino pri možnostih soodločanja, možnostih razgovora o težavah med obravnavo in občutku varnosti bolnika med obravnavo.
Sklep: Pri slehernem bolniku, ki obišče ANMP, je potrebno izvesti triažo. Ministrstvo za zdravje je leta 2010 izdalo sklep, ki obvezuje vse ANMP k izvajanju triaže. Pričeli smo z licenciranim izobraževanjem za triažne medicinske sestre s strani Zbornice zdravstvene in babiške nege ter Ministrstva za zdravje. Proces triaže je potrebno nadgraditi z informacijskim sistemom ter tako doseči poleg nadzora bolnikov v čakalnici tudi nadzor v prostorih ANMP. V proces triaže je potrebno vedno vključevati tudi elemente humanih medsebojnih odnosov in skrbi za bolnike.
Ključne besede: triaža, MST, zanesljivost triaže, klinično tveganje, human medsebojni odnos in skrb za bolnike, triažna medicinska sestra
Objavljeno v DKUM: 25.02.2013; Ogledov: 4468; Prenosov: 1564
Celotno besedilo (15,19 MB) |
36. Dejanska obremenjenost farmacevtov in optimizacija organizacije procesov dela v Lekarnah MariborMatejka Kumperščak Duh, 2012, magistrsko delo Opis: Zaradi svetovne finančne krize, ki je prizadela tudi Slovenijo, je potrebno število zaposlenih v javnem sektorju, torej tudi v lekarniški dejavnosti, ustrezno prilagoditi in racionalizirati. Optimizacija procesov dela mora biti izvedena tako, da je delo opravljeno kakovostno, vendar brez dodatne obremenjenosti in izčrpanosti kadra. V raziskavi je obravnavana dejanska obremenjenosti farmacevtov v Evropski uniji in Sloveniji. Izvedena je primerjava obremenjenosti farmacevtov pri opravljanju dežurne službe v večjih mestih po Sloveniji. Posebej so obravnavane posamezne enote Lekarn Maribor, v katerih smo s spremljanjem mesečnega in dnevnega gibanja prometa predlagali prerazporeditve strokovnega kadra, ki omogočajo, da z manj kadra še vedno delamo učinkovito. Med enotami Lekarn Maribor je predlagan nov način nadomeščanj med farmacevti, ki večjim lekarnam zagotavlja dovolj strokovnega kadra tudi ob načrtovanih odsotnostih. Oba predloga, uvedbo vmesne izmene in krožečega farmacevta, farmacevti, zaposleni v Lekarnah Maribor, podpirajo; to smo preverili z anketo. Z upoštevanjem ugotovitve raziskave, da smo farmacevti v Sloveniji bolj obremenjeni kot naši kolegi v Evropski uniji, in dejstva, da smo najbolj dostopen visoko izobražen strokovni kader, ki v lekarnah opravlja številne s strani zavarovalnice nepriznane storitve, je potrebno racionalizacijo izvajati skrbno in premišljeno, kot je prikazano v raziskavi.
Ključne besede: Optimizacija, organizacijski procesi, organizacijske spremembe, obremenjenost farmacevtov, lekarniške storitve, farmacevtska skrb.
Objavljeno v DKUM: 30.01.2013; Ogledov: 2120; Prenosov: 262
Celotno besedilo (3,06 MB) |
37. KONCEPT SKRBI IN KONCEPT IZPUŠČENE AKTIVNOSTI ZDRAVSTVENE NEGE TER NJUNA POVEZANOST V PRAKSIRenata Močnik, 2012, magistrsko delo Opis: Skrb je temelj zdravstvene nege, ki je povezan z aktivnostmi zdravstvene nege, obsega pa predvsem odnos, ki ga imajo ali razvijejo medicinske sestre do pacientov. Tako koncept skrbi kot koncept izpuščene aktivnosti zdravstvene nege se razvijata vzporedno s profesionalizacijo poklica medicinskih sester, večanjem obsega njihovih kompetenc in prenosom določenih terapevtskih ter diagnostičnih posegov od zdravnikov na medicinske sestre, kar na eni strani pomeni večanje obsega dela, po drugi strani pa to predstavlja nevarnost za večanje pogostosti in resnosti zdravstvenih napak, povzročenih s strani medicinskih sester. Namen magistrskega dela je predstaviti koncept skrbi in koncept izpuščene aktivnosti zdravstvene nege ter ugotoviti njuno povezanost v praksi.
Ključne besede: koncept, skrb, skrbstveno ravnanje, izpuščena aktivnost zdravstvene nege, vzrok za izpuščeno aktivnost, medicinska sestra
Objavljeno v DKUM: 13.12.2012; Ogledov: 2577; Prenosov: 406
Celotno besedilo (1,36 MB) |
38. |
39. Teorija skrbi in komunikacija v timu zdravstvene negeStanislava Maček, 2011, magistrsko delo/naloga Opis: Teoretično izhodišče. V magistrskem delu smo predstavili komunikacijo in medosebne odnose v timu zdravstvene nege. Prav tako smo opisali teorijo skrbi po Kristen M. Swanson in njen vpliv na odnose med zaposlenimi.
Metodologija raziskovanja. Uporabljena je bila kvantitativna metodologija raziskovanja. Podatke smo zbrali s pomočjo delno strukturiranega vprašalnika. V raziskavo je bilo vključenih 80 članov tima zdravstvene nege, ki je potekala v dveh zdravstvenih domovih. Rezultati ankete smo obdelali s pomočjo računalniških programov Microsoft Office Word 2010 in Microsoft Office Excel 2010 ter PASW Statistics 18.
Rezultati raziskave. Rezultati ankete so pokazali, da so anketiranci (51 %) zadovoljni s komunikacijo in z medosebnimi odnosi v njihovi delovni ustanovi ter da 65 % anketirancev meni, da je slaba komunikacija med člani negovalnega tima glavni vzrok za neuspešno timsko delo. Prav tako so rezultati ankete pokazali, da pogosteje prihaja do nerazumevanja med medicinskimi sestrami in zdravstvenimi tehniki/tehniki zdravstvene nege, kot pa samo med medicinskimi sestrami. Ugotovili smo tudi, da medicinske sestre pogosteje dajejo navodila ali poučujejo ostale sodelavce v negovalnem timu, kot pa zdravstveni tehniki/tehniki zdravstvene nege (p = 0,006). Za kakovostno zdravstveno nego je skrb bistvenega pomena. Skupaj z zaupanjem in s komunikacijo pa tvorijo pozitiven odnos v timu zdravstvene nege.
Sklep. Iz raziskave je razvidno, da je komunikacija bistvenega pomena za učinkovito in kakovostno timsko delo, saj vpliva tako na posameznika kot tudi na medosebne odnose z ostalimi zaposlenimi. Kljub težavam, s katerimi se spopada današnje zdravstvo, so zaposleni še vedno zadovoljni s komunikacijo in z medosebnimi odnosi v njihovi delovni organizaciji. Prav tako se zaposleni zavedajo, da je skrb osrednji element zdravstvene nege, ki vpliva tako na komunikacijo kot posledično tudi na odnose.
Ključne besede: medicinska sestra, tim zdravstvene nege, komunikacija, odnos, skrb
Objavljeno v DKUM: 06.01.2012; Ogledov: 5184; Prenosov: 994
Celotno besedilo (1,67 MB) |
40. Primerjava vzgojne funkcije patronažne medicinske sestre v skrbi za zdravje posameznika v različnih kulturnih in socialnih okoljihSandra Gaber Flegar, 2011, magistrsko delo/naloga Opis: Patronažna medicinska sestra pri svojem delu vstopa v posameznikovo domače okolje in tako spoznava njegov vpliv na zdravje posameznika, družine in skupnosti. Vse, kar pri neposrednem stiku z domačim okoljem spozna, lahko koristno uporabi pri načrtovanju vzgoje za zdravje posameznika, družine in skupnosti. Z vključevanjem patronažnih medicinskih sester v skrb za zdravje posameznikov in z zadovoljevanjem njihovih potreb po zdravstveni negi se ponujajo tudi možnosti za vpeljavo izboljšav na tem področju. V magistrskem delu smo predstavili vzgojno funkcijo patronažne medicinske sestre in z raziskavo ugotavljali posebnosti pri obravnavi posameznikov v kulturno in socialno različnih okoljih – pri osnovni in romski populaciji. Ugotavljali smo tudi, ali imajo patronažne medicinske sestre dovolj znanja in spretnosti, da lahko vplivajo na posameznikov način razmišljanja, s čimer posredno vplivajo na spremembe v družini in skupnosti, ter ali patronažne medicinske sestre izkazujejo različne delovne pristope v vzgojni funkciji glede na obravnavo populacije.
Raziskovalna metodologija. Uporabili smo kvantitativno deskriptivno in kavzalno neeksperimentalno metodo raziskovanja. Za kvantitativne podatke in grafični prikaz rezultatov je bil uporabljen program Microsoft Excel. S pomočjo Chi–Square Testa smo izračunali P-vrednost (Sig < 0,05) za vrednotenje zastavljenih hipotez. V raziskavo je bilo vključenih 24 patronažnih medicinskih sester (PMS) iz Zdravstvenega doma Murska Sobota, 50 posameznikov iz osnovne populacije in 50 posameznikov iz romske populacije, ki so bili v stiku s patronažno službo in živijo na širšem geografskem območju Upravne enote Murska Sobota. Za tehniko zbiranja podatkov smo uporabili prilagojen anketni vprašalnik s trditvami o pomenu vključenosti PMS v skrb za zdravje posameznika in o njeni vzgojni funkciji.
Rezultati. Osnovna populacija za razliko od romske ni bolj osveščena v skrbi za zdravje. Romski posamezniki so izkazali potrebo po vključenosti patronažne medicinske sestre tudi v času zdravja, posamezniki osnovne populacije pa ne. Večina patronažnih medicinskih sester je bila mnenja, da morajo prilagajati svoje delovne naloge v zvezi z vzgojno funkcijo v skrbi za zdravje posameznika glede na vključenost v različna okolja. Oboji posamezniki bi se v večini udeleževali predavanj na tematiko o izboljšanju zdravja in skrbi zanj, obenem so oboji pozitivno ocenili znanje patronažnih medicinskih sester kot izvajalk tovrstnih predavanj.
Sklep. Vključenost v skrb za zdravje posameznika in vzgojna funkcija patronažne medicinske sestre pri povečanju tovrstne skrbi, sta potrebni in zaželeni tako pri osnovni kot pri romski populaciji. Posamezniki obeh sodelujočih skupin so bili enotnega mnenja, da zase in za svoje zdravje ne skrbijo dovolj dobro in potrebujejo nasvete, zato si želijo predavanj na temo zdravja ter odlično ocenjujejo sposobnosti patronažnih medicinskih sester pri njihovi izvedbi. Patronažne medicinske sestre so ocenile potrebo po različnih pristopih v delovnih okoljih in romskih posameznikov niso ocenile kot odklonilnih do sprejemanja nasvetov. Učinkovito bi bilo izpeljati obsežnejšo raziskavo obravnavanega problema, tako da bi vključili udeležence podobnih skupin v preostalih regijah slovenskega prostora. Glede na rezultate pa bi bilo potrebno oblikovati poenoten model izvajanja aktivnosti in ukrepov v patronažni zdravstveni negi z osrednjim ciljem izboljšati odnos do lastnega zdravja tako pri osnovni kot tudi romski populaciji, upoštevajoč seveda regijske, kulturne in socialne raznolikosti.
Ključne besede: patronažna medicinska sestra, vzgojna funkcija, skrb za zdravje, kulturna in socialna različnost okolij, romska populacija
Objavljeno v DKUM: 19.10.2011; Ogledov: 3086; Prenosov: 366
Celotno besedilo (1,79 MB) |
