11. Analiza dejavnikov povpraševanja po mesu v SlovenijiAlja Drovenik, 2020, diplomsko delo Opis: Sodobnim slovenskim potrošnikom v današnjem času hitra, napredna tehnologija, mediji in globalizacija, omogočajo dostop do velike količine informacij v relativno kratkem času. Tako le-ti postajajo vse bolj osveščeni na različnih področjih, še posebej veliko pozornosti pa polagajo zdravemu načinu življenja in prehranjevanja, kar se odraža tudi v njihovih preferencah in nakupnem procesu.
V zadnjem desetletju postajajo tabu teme tudi meso, vidik vplivov mesa na zdravje ljudi, škodljivosti živinoreje na okolje, neetičnost vzreje živine, v letu 2019 pa smo lahko veliko slišali tudi o aferah z mesom. Vse to se odraža na mišljenju in preferencah potrošnikov pri prodaji mesa. Tako bo namen našega diplomskega projekta analizirati morebitne vplive na preference in obnašanje slovenskih potrošnikov pri nakupu mesa in mesnih izdelkov.
V prvem delu diplomskega projekta je predstavljena teoretična podlaga treh področij, tj. veganstva oz. vegetarijanstva, ozaveščanja o zdravi prehrani ter vpliva medijev, ki na podlagi oglaševanj pa tudi skozi različne informativne prispevke oblikujejo mnenja oziroma preference sodobnih slovenskih potrošnikov v procesu nakupa mesa in mesnih izdelkov. V nadaljevanju sledi analiza omenjenih dejavnikov na podlagi primarnih podatkov, in sicer anketnega vprašalnika in intervjuja z enim izmed direktorjev podjetja Jagros d.o.o. Le-ti nam pomagajo priti do zaključka, v kolikšni meri teoretično predstavljeni vidiki dejansko prispevajo oziroma vplivajo na izbiro in količino nakupov mesa in mesnih izdelkov pri slovenskih potrošnikih.
Ključne besede: potrošnja mesa, vplivi na preference potrošnikov, kakovost, lokalnost, ekološkost, brez GSO, veganstvo, vegetarijanstvo, zdravje, skrb za okolje, mediji, afere z mesom, oglaševanje mesa
Objavljeno v DKUM: 30.09.2020; Ogledov: 1467; Prenosov: 113
 Celotno besedilo (1000,97 KB) |
12. Pedagoški delavci vrtca in skrb za zdrav način življenjaMaša Štaleker, 2020, diplomsko delo Opis: Namen zaključnega dela z naslovom Pedagoški delavci vrtca in skrb za zdrav način življenja je bil raziskati ozaveščenost pedagoških delavcev o zdravem načinu življenja. V teoretičnem delu so opredeljeni modeli zdravja v preteklosti in sodobni modeli zdravja. Preučeni so dejavniki, ki vplivajo na zdrav način življenja in osebnostni razvoj pedagoškega delavca, slednji je ključnega pomena pri razvoju na profesionalni ravni. V empiričnem delu diplomskega dela je z anketnim vprašalnikom raziskano, kakšna je ozaveščenost o skrbi za zdrav način življenja glede na starost in delovno mesto anketirancev ter starost otrok, s katerimi se ukvarjajo pedagoški delavci. V raziskavo je bilo vključenih 60 pedagoških delavcev Vrtca Pobrežje Maribor.
Ključne besede: predšolski otrok, pedagoški delavec, zdrava prehrana, vseživljenjsko učenje, skrb za zdravje, profesionalni razvoj
Objavljeno v DKUM: 08.09.2020; Ogledov: 1313; Prenosov: 178
Celotno besedilo (864,87 KB) |
13. Z empatijo do pro-okoljskega vedenja: vpliv empatične skrbi in vrste subjekta, za katerega se doživlja empatična skrb, na pro-okoljsko vedenjeAndreja Tišić, 2020, magistrsko delo Opis: Ekosistem Zemlje je ogrožen, zato je potrebnega več trajnostnostnega vedenja, to pa je izziv. Namen raziskave je bil ugotoviti, ali lahko z empatijo spodbujamo prookoljsko vedenje in ali je empatična skrb tisti mediator, ki to omogoča. Cilj je bil tudi ugotoviti, ali ima na ta učinek vpliv tip subjekta (tj. žrtev okoljskih sprememb), pri čemer smo preverjali razlike med dvema subjektoma, dečkom in odraslim moškim. V ta namen smo izvedli eksperiment, v katerem je sodelovalo 80 mladih odraslih, ki so bili dodeljeni v eno izmed štirih eksperimentalnih skupin: vzbujana empatija pri subjektu otroku, vzbujana empatija pri odraslem subjektu, nevzbujana empatija pri subjektu otroku, nevzbujana empatija pri odraslem subjektu. Z branjem članka o posledicah in vplivu okoljskih sprememb na specifični subjekt smo vzbujali empatijo, merili pa različne vrste prookoljskega vedenja. Ugotovili smo, da vzbujanje empatije zviša donirani znesek prookoljski organizaciji in da empatična skrb ublaži negativni vpliv empatije na prookoljsko vedenjsko namero. Nakazuje se odvisnost opazovanega vpliva empatije od vrste prookoljskega vedenja. Naloga recikliranja se ni izkazala za dovolj občutljivo, tip subjekta pa ni imel pomembne vloge pri vplivu na prookoljsko vedenje. Opažamo kompleksnost proučevanih odnosov, pri čemer lahko izpostavimo, da vpliv empatije na prookoljsko vedenje še vedno predstavlja potencialno področje raziskovanja, nanj pa vpliva več dejavnikov, ki jih je smiselno raziskati.
Ključne besede: prookoljsko vedenje, empatija, empatična skrb, žrtev okoljskih sprememb, tip subjekta
Objavljeno v DKUM: 23.07.2020; Ogledov: 947; Prenosov: 121
Celotno besedilo (816,20 KB) |
14. Kakovost in spoštovanje v babiški skrbi za porodnicoTadeja Čep, 2020, magistrsko delo Opis: Izhodišča (namen): Magistrsko delo je usmerjeno v proučevanje pojavnosti nespoštljivega ravnanja pri skrbi za porodnico. Ocenili smo odstotek žensk v Sloveniji, ki so ob porodu doživele nespoštljivo ravnanje in opisali obliko nespoštljivega ravnanja ter podatke primerjali z rezultati obstoječih raziskav.
Raziskovalna metodologija in metode: V teoretičnem delu je bil narejen pregled znanstvene literature na temo kakovosti in spoštovanja v obporodni oskrbi, v empiričnem delu je bila narejena opazovalna presečna raziskava. Uporabili smo metodo anketiranja. Za vrednotenje zastavljene hipoteze smo uporabili hi-kvadrat test. Za preverjanje hipoteze in ugotavljanje statistično pomembnih razlik smo uporabili p-vrednost (p<0,05). Podatke, zbrane z odprtim tipom vprašanja v anketnem vprašalniku, smo analizirali z metodo analize vsebine.
Rezultati: Ovrgli smo zastavljeno hipotezo, da je bilo več kot 20 % porodnic v Sloveniji deležnih ene ali več oblik nespoštljivega ravnanja, le-teh je bilo 15,9 %, kar je primerljivo z raziskavami iz drugih držav. Kot glavne elemente kakovosti v babiški skrbi za porodnico smo prepoznali varnost, strokovnost in opolnomočenje.
Diskusija in zaključek: Ugotovili smo, da je večina porodnic v obporodni oskrbi doživela spoštljivo obravnavo. Babice in medicinske sestre so zdravstveni strokovnjaki, ki so v stalnem stiku s porodnico, zato so v idealnem položaju, da interese porodnice zagovarjajo in podpirajo ter so prva obrambna linija proti nespoštljivi in nekakovostni obravnavi.
Ključne besede: porod, neprimerna oskrba, babištvo, spoštljiva skrb za matere, porodniško nasilje, zloraba
Objavljeno v DKUM: 03.03.2020; Ogledov: 1570; Prenosov: 319
Celotno besedilo (987,09 KB) |
15. Povezava med kakovostjo spanja in doživljanjem stresa pri reševalcihNatalija Fekeža, 2019, diplomsko delo Opis: Stresne situacije in posledično slabša kakovost spanja, je v prehospitalnem okolju pereč problem tamkajšnjih zaposlenih. Poleg slabše kakovosti spanja in zaznanega stresa pa sorazmerno s slednjim raste tudi stopnja skrbi za zdravje, saj višji kot je stres, višja je skrb.
Ključne besede: poklicni stres, kvalitetno spanje, prehospitalno okolje, nujna medicinska pomoč, zaznavanje stresa, skrb za zdravje.
Objavljeno v DKUM: 16.09.2019; Ogledov: 1111; Prenosov: 117
Celotno besedilo (468,48 KB) |
16. Skrb za čisto okolje in ravnanje z odpadki pri delu v 4. razredih osnovne šole na področju pomurjaDamjana Flisar, 2019, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo z naslovom Skrb za čisto okolje in ravnanje z odpadki pri delu v 4. razredih osnovne šole v Pomurski regiji je sestavljeno iz dveh delov – teoretičnega in empiričnega.
V teoretičnem delu smo najprej predstavili pomen naravoslovja in tehnike v otrokovem življenju. Sledi analiza učnega načrta za pouk naravoslovja in tehnike v četrtem razredu s stališča o skrbi za čisto okolje in ravnanju z odpadki pri delu. Pregledali in analizirali smo tudi učbenike za pouk naravoslovja in tehnike v četrtem razredu. Nadalje smo predstavili osnovne šole, na katerih je potekalo anketiranje, ter projekt Ekošola kot načina življenja. Na koncu smo še predstavili, kako skrbimo za okolje, v katerem živimo, ter kako ravnamo z odpadki in kako jih ločujemo.
V empiričnem delu smo predstavili rezultate empirične raziskave, ki smo jo izvedli na vzorcu stoenaindvajsetih četrtošolcev iz treh primestnih in treh mestnih osnovnih šol. Ugotovili smo, da anketirani učenci pretežno skrbijo za okolje, v katerem živijo, in ločujejo odpadke.
Na podlagi dobljenih rezultatov zaključujemo, da so anketirani učenci usvojili veliko znanja o skrbi za čisto okolje in se tudi zavedajo, kako pomembno je, da lepo skrbijo za okolje, v katerem živijo. Večina anketiranih učencev ve, da je njihova šola vključena v program Ekošola ter kaj je bistvo tega programa. Menijo tudi, da je šola tista, kjer dobijo največ informacij o skrbi za čisto okolje, udeležujejo se tudi različnih zbiralnih akcij (prevladuje akcija zbiranja starega papirja) ter na različne načine sami prispevajo k čisti, lepši in varnejši naravi, najbolj tako, da ločujejo odpadke ter jih ne odmetavajo v naravo. Boljše rezultate smo pričakovali pri poznavanju domačega kraja, saj je precej učencev odgovorilo, da v njihovi bližini ni nobenega zbirnega centra, čeprav ima vsaka občina urejen vsaj en zbirni center.
Ključne besede: okolje, odpadki, osnovna šola, četrti razred, skrb za čisto okolje, Pomurje
Objavljeno v DKUM: 19.07.2019; Ogledov: 1489; Prenosov: 108
Celotno besedilo (3,99 MB) |
17. Doživljanje dostojanstva pri osebah z demenco v institucionalnem varstvu z vidika svojcevAnja Podstenšek, 2019, diplomsko delo Opis: V Sloveniji strmo narašča število oseb z diagnosticirano demenco, ki bivajo v institucionalnem varstvu. Obravnava takšnih oseb je za člane tima zdravstvene nege in oskrbe velik izziv, saj pogosto te osebe niso več zmožne samostojno skrbeti zase, niso zmožne samostojnega odločanja, kar pomembno vpliva na zagotavljanje dostojanstva takih oseb. Svojci imajo pri tem pomembno vlogo, saj so pogosto prav oni tisti, ki opazijo tovrstne odklone pri zagotavljanju dostojanstvene, skrbstvene zdravstvene nege ter nanje opozarjajo. Zato smo želeli raziskati, kako svojci doživljajo dostojanstvo oseb z diagnosticirano demenco. V zaključnem delu smo uporabili kvalitativno metodologijo raziskovanja, in sicer nestrukturiran intervju s štirimi svojci, katerih družinski člani imajo diagnosticirano demenco in bivajo v institucionalnem varstvu. Podatke smo analizirali po metodi tematske analize besedila. Analiza podatkov je podala dve glavni temi: prizadeto dostojanstvo in stisko. Ugotovili smo, da svojci pogosto opazijo, da je dostojanstvo oseb z diagnosticirano demenco prizadeto predvsem zaradi nezmožnosti odločanja, nezmožnosti skrbeti zase in spremenjene skrbi za zasebnost. Ugotovljeno je bilo, da zdravstveni delavci dobro skrbijo za osebe z diagnosticirano demenco, kar se odraža v skrbstveni zdravstveni negi. Prav zaskrbljenost, kako je poskrbljeno za njihove svojce, ki bivajo v institucionalnem varstvu, so doživljali kot veliko stisko. Dostojanstvo oseb z diagnosticirano demenco je treba upoštevati in spoštovati, ne glede na to, da te osebe same na dostojanstvo nimajo več vpliva.
Ključne besede: Dostojna oskrba, sprejemanje, skrb, zdravstvena nega, dom starostnikov
Objavljeno v DKUM: 07.05.2019; Ogledov: 1384; Prenosov: 191
Celotno besedilo (432,42 KB) |
18. Analiza družbene odgovornosti transportnih podjetij v slovenijiMojca Ploj, 2018, magistrsko delo/naloga Opis: Tema magistrske naloge se osredotoča na področje družbene odgovornosti v transportnih podjetjih v Sloveniji. Analizirali bomo transportna podjetja v vsaki od regij. Na začetku se bomo posvetili raziskovanju teoretičnega dela družbene odgovornosti in njene vpetosti v samih podjetjih. Kasneje bo predstavljena analiza proučevanih intervjujev, kateri so bili zasnovani na osnovi Zelenega dokumenta, ki je bil spisan kot pravilna usmeritev k odgovornemu ravnanju podjetij. Nato smo s pomočjo analize rezultatov ugotavljali, ali so podjetja družbeno odgovorna, na kakšen način so odgovorna, čemu namenjajo največ pozornosti in ali menijo, da družbena odgovornost prinaša konkurenčnost. Ugotavljali bomo, ali prinaša družbena odgovornost večjo motivacijo in zadovoljstvo zaposlenih in ali transportnim podjetjem prinaša večjo konkurenčnost in prepoznavnost.
Ključne besede: družbena odgovornost, skrb za zaposlene, notranja dimenzija, zunanja dimenzija
Objavljeno v DKUM: 30.11.2018; Ogledov: 1499; Prenosov: 120
Celotno besedilo (1,16 MB) |
19. Dejavniki, ki vplivajo na moteno spolno življenje pri starejših ženskahTjaša Zaletinger, 2018, diplomsko delo Opis: Uvod: Čeprav spolnost ostaja pomemben sestavni del čustvene in fizične intimnosti, ki jo večina moških in žensk želi doživljati skozi vse življenje, so spolne motnje pri ženskah problem, ki ga je dobro preučiti. Namen raziskave je ugotoviti, kako dejavniki vplivajo na moteno spolno življenje starejših žensk.
Metode: Uporabili smo deskriptivno metodo dela ter metodo analize in sinteze podatkov iz literature v slovenskem in angleškem jeziku. Literaturo smo iskali v podatkovnih bazah MEDLINE, CINAHL, Google Schoolar in Google s pomočjo ključnih besed. Pri iskanju literature smo upoštevali vključitvene in izključitvene kriterije.
Rezultati: Ugotovili smo, da se v starosti pojavlja več dejavnikov, ki vplivajo na moteno spolno aktivnost. Ti dejavniki so hormonske in fiziološke spremembe v starosti, kronične bolezni, zdravila, stres, anksioznost, depresija in mentalno zdravje. Hormonske in fiziološke spremembe v starosti vplivajo na pojavnost bolečih spolnih odnosov, pomanjkanje zanimanja za spolni odnos, nesproščenost, težko vzburjenje in doseganje orgazma ter nelagodje pri spolnem odnosu in pomanjkanje užitka. Zdravila negativno vplivajo na spolno željo in vzburjenje. Stres in anksioznost vplivata na suhost nožnice in posledično boleče spolne odnose. Depresija in slabo mentalno zdravje vplivata na višjo pojavnost težav pri spolni aktivnosti.
Diskusija in zaključek: Vedno večje priznanje tega problema in prihodnjih raziskav na tem področju lahko spremeni zaznavanje spolnosti. Zmotno je misliti, da spolnost v starosti zamre, zato je pomembno, da dejavnike, ki vplivajo na moteno spolno življenje starejših žensk prepoznamo, o njih govorimo, jih zdravimo in tako zagotovimo kakovostno življenje starejših žensk.
Ključne besede: spolno zdravje, starejše ženske, motnje spolnosti, spremembe pri starejših ženskah, skrb za spolnost, vpliv dejavnikov
Objavljeno v DKUM: 27.09.2018; Ogledov: 1727; Prenosov: 283
Celotno besedilo (709,96 KB) |
20. Vpliv spola dijakov na dojemanje okoljske problematikeTamara Trinkaus, 2018, magistrsko delo Opis: V literaturi doslej obstaja relativno malo informacij o razlikah med spoloma do okolja. Nekatere raziskave tako prikazujejo, da so glede okoljske problematike bolj zaskrbljeni moški, medtem ko druge raziskave prikazujejo večjo skrb žensk. Na dojemanje okoljske problematike vpliva okoljska zavest, ki je produkt različnih sociogeografskih dejavnikov, ki vplivajo na naše dojemanje sveta.
V raziskavah, ki se dotikajo vpliva spola dijakov glede dojemanja okoljske problematike, prevladujejo te, ki izkazujejo večjo skrb dijakinj, medtem ko so te ki prikazujejo večjo skrb dijakov v manjšini.
V magistrskem smo v teoretičnem delu s pomočjo literature raziskovali vpliv spola na dojemanje okoljske problematike in ugotavljali, kateri spol izkazuje večjo okoljsko skrb. V začetku teoretičnega dela smo raziskovali vpliv spola na dojemanje okoljske problematike glede na različne dejavnike, medtem ko smo se v drugem delu teoretičnega dela magistrske naloge usmerili predvsem na razlike v vplivu spola dijakov na dojemanje okoljske problematike.
V drugem delu magistrskega dela- empiričnem delu, smo s pomočjo anketnih vprašalnikov na podlagi vzorca 300-tih dijakov Ptujskih srednjih šol, raziskovali razlike v okoljski skrbi glede na spol dijakov.
Tako smo na koncu prišli do ugotovitev, da večjo okoljsko skrb izkazujejo dijakinje, kar je potrdil tudi empirični del magistrskega dela, medtem ko so dijaki izkazali večje znanje o okoljski problematiki.
Ključne besede: spol, okoljska skrb, okoljska zavest, okoljska problematika
Objavljeno v DKUM: 28.02.2018; Ogledov: 1190; Prenosov: 148
Celotno besedilo (1,27 MB) |
