1. Skladenjska zmožnost četrtošolcev v zapisu zgodbe ob sliki : magistrsko deloTaja Turk, 2024, master's thesis Abstract: Vsakdanje življenje in šolanje vsakega posameznika temelji na poznavanju slovenskega jezika. Ključnega pomena je obvladovanje besedišča ter pravorečja in pravopisa, ki nas naučita pravilnega izražanja in zapisovanja besed. Zelo pomembno vlogo pa ima tudi skladnja, saj nam omogoča ustrezno in učinkovito povezovati manjše jezikovne enote v stavke in povedi. V magistrskem delu Skladenjska zmožnost četrtošolcev v zapisu zgodbe ob sliki je bil osrednji namen preučiti skladenjsko zmožnost četrtošolcev na podlagi analize spisov. Predvsem nas je zanimalo, koliko povedi in stavkov povprečno zapišejo učenci 4. razreda v zgodbah, kakšna so razmerja med njimi, katere vrste podredij oz. priredij uporabljajo in ali obstajajo razlike v skladenjski zmožnosti glede na spol. Skupno je bilo analiziranih 32 pisnih besedil, ki so nastala kot rezultat pripovedovanja zgodbe ob sliki učencev 4. razreda osnovne šole. Rezultati skladenjske analize so pokazali, da učenci na tej starostni stopnji tvorijo predvsem eno- in dvostavčne povedi, slednje v največji meri. Tri- in večstavčne povedi zapisujejo v manjši meri. Pri zlaganju večstavčnih povedi uporabljajo različne tipe podredij in priredij, pri tem pa so priredno zložene povedi pogostejše. Priredno razmerje učenci največkrat izrazijo v vezalnem in sklepalno-posledičnem priredju, medtem ko med podredno zloženimi povedmi prevladujeta predmetni in časovni odvisnik. Izkazani so tudi primeri zapleteno zloženih povedi, povedi v sorednem razmerju in razdruženih povedi. Na podlagi rezultatov smo ugotovili, da se v zapisu zgodbe ob sliki prav tako pojavljajo primeri povedi z brezvezjem, mnogovezjem, izpuščeno glagolsko obliko, s pastavki in pristavki.
Keywords: slovenščina, skladnja, poved, stavek, zapis zgodbe ob sliki
Published in DKUM: 12.03.2024; Views: 362; Downloads: 52
 Full text (3,51 MB) |
2. Skladenjska podoba spisov tretješolcevKaja Medved, 2020, master's thesis Abstract: Magistrsko delo Skladenjska podoba spisov tretješolcev je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo podrobneje opredelili skladenjsko zmožnost otrok na koncu 1. vzgojno-izobraževalnega obdobja, ki temelji na učnem načrtu predmeta slovenščina. Predstavljeni so teoretični pojmi s področja skladnje in opredelitev skladnje v zgodnjem otroštvu. V teoretičnem delu smo opredelili tudi pojem sporočanje in predstavili teorijo o spisu, uporabljeno za raziskavo te magistrske naloge. Namen raziskave je bil, da ugotovimo, kakšna je skladenjska zmožnost otrok na koncu 1. vzgojno-izobraževalnega obdobja, zato so v empiričnem delu naloge predstavljeni rezultati raziskave, ki smo jih pridobili s pomočjo analize besedil, ki so jih zapisali tretješolci na koncu šolskega leta. Učenci pri tej starosti še ne vedo, kakšne stavke tvorijo, prav tako ne poznajo skladenjskih pojmov, saj naj bi pri tej starosti znali zapisovati preproste enostavčne povedi. Kljub teoretičnemu znanju, ki ga usvojijo na skladenjskem področju, učenci zapisujejo tudi večstavčne povedi, ki so tako priredno kot podredno zložene, vsebujejo pa do šest stavkov, a v največji meri tvorijo enostavčne povedi in povedi z dvema stavkoma. Izkazalo se je, da pišejo tudi zapleteno zložene in razdružene povedi. Z analizo besedil smo ugotovili, da so povedi pisali tudi z dostavki, pastavki, z izpuščeno glagolsko obliko in z brezvezji.
Keywords: spis, 1. vzgojno-izobraževalno obdobje, skladnja, poved, stavek
Published in DKUM: 28.07.2020; Views: 1219; Downloads: 226
Full text (1,25 MB) |
3. Obravnava skladnje pri pouku slovenščine v tretjem triletju osnovne šole, v gimnaziji ter srednjem strokovnem in poklicnem izobraževanjuMojca Smolej, Nika Lampret, 2018, original scientific article Abstract: Prispevek podaja skrajšan pregled rezultatov analize obravnave skladnje pri pouku slovenščine v osnovni in srednji šoli. Pregled tiskanega učnega gradiva je pokazal, da večina samostojnih delovnih zvezkov za pouk slovenščine učencev ne navaja k razmisleku o pomembnosti pridobljenega znanja s področja skladnje. V pregledanih samostojnih delovnih zvezkih skoraj ni mogoče zaznati kritične refleksije in osmislitve pridobljenega znanja.
Keywords: slovenščina, skladnja, pouk slovenščine, osnovna šola, gimnazija, srednje strokovno in poklicno izobraževanje
Published in DKUM: 11.10.2018; Views: 1028; Downloads: 147
Full text (510,30 KB)
This document has many files! More... |
4. POGOSTNE BESEDNE ZVEZE V POGOVORNIH PRISPEVKIH NEMŠKIH PREDŠOLSKIH OTROKPeter Ježovnik, 2016, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo obravnava pridobivanje prvih večbesednih vzorcev v zgodnjem otroštvu. Sposobnost govora je velik privilegij človeka, sposobnost, ki nam daje prednost pred ostalimi živimi bitji, saj je z govorom komunikacija precej podrobnejša in nam omogoča življenje, kot ga živimo in poznamo. Pridobivanje jezika je človeku naravno dano in v socializiranem okolju mu ga tudi ne moremo preprečiti.
Prve besede večina otrok spregovori okoli enega leta starosti. Sprva se usvajanje materinščine opira na prepoznavanje, pomnjenje in reproduciranje preprostejših, pomensko konkretnih jezikovnih izrazov, ki jih zmore osamiti iz povedi svojih sogovornikov. Glede na to, da je za večino jezikovnih izrazov značilno sopojavljanje z nekaterimi drugimi izrazi, se otroci že v leksikalni razvojni fazi naučijo uporabljati prve (pogostne, opazne in za vsakdanje sporazumevanje osnovne) besedne zveze. Večinoma po drugem letu starosti pa besedišče, spoznavanje novih jezikovnih oblik in dojemanje slovničnih značilnosti materinščine hitro napredujejo. Otroci so čedalje bolj sposobni tvoriti tudi zapletene in raznovrstne besedne zveze ter govoriti v daljših, tudi skladenjsko razvejanih povedih.
Namen diplomskega dela je razvrstiti in opisovati značilne besedne zveze v govoru nemških predšolskih otrok, še posebej tistih zvez, ki jih je možno slišati v drugem in tretjem letu starosti. Jezikovno gradivo so zapisi pogovorov izbranih nemških otrok s starši in drugimi sogovorniki, ki jih je možno najti na jezikoslovnem portalu CHILDES.
Keywords: predšolski otroci, pridobivanje jezika, komunikacija, govor, pogoste besedne zveze, ustaljene besedne zveze, fraza, skladnja
Published in DKUM: 24.06.2016; Views: 1429; Downloads: 77
Full text (2,29 MB) |
5. GOVOR SV. JERNEJA NAD MUTOMajda Marija Lesjak, 2015, master's thesis Abstract: Magistrsko delo zajema teoretično in empirično analizo govora hribovite obmejne vasi Sv. Jernej nad Muto, ki vključuje opis vokalizma, konzonantizma, oblikoslovja, skladnje, besedotvorja in besedoslovja, dopolnjuje pa jo obsežno gradivo (besede in frazemi) za narečni slovar.
Besede in stalne besedne zveze so bile zbrane z intervjuvanjem informatorjev, z večletnim aktivnim usmerjenim poslušanjem govora in zapisovanjem ter z lastno kompetenco rojenega govorca. V magistrskem delu je prikazano tudi, koliko in katere besede iz govora so se pojavile že v rokopisnem slovarju Ivana Antona Apostla iz leta 1760.
Govor Sv. Jerneja nad Muto spada v koroško narečno skupino, v vzhodno podjunsko narečje. Sem ga lahko uvrstimo predvsem zaradi ohranjenih koroških glasovnih pojavov (švapanje, štekanje, naglasni pomiki tipa babíca – mis'li:li„, de'lo:li„), ki so v remšniškem podnarečju pod vplivom štajerskih govorov (zlasti kozjaškega govora) že opuščeni. Z besedoslovnega in deloma skladenjskega vidika je za govor značilen predvsem velik vpliv nemškega jezika, na ravni glasoslovja in oblikoslovja pa je govor ostal zvest slovenskemu jezikovnemu razvoju.
V magistrski nalogi je nakazano, kako se starejše narečne oblike ohranjajo in razvijajo pri mlajših govorcih. Nalogi so dodani tudi zapisi govora Sv. Primoža nad Muto ter sosednjih avstrijskih vasic Laaken in Rothwein, ki jih dopolnjuje kratka primerjava govorov.
Keywords: narečje, Sv. Jernej nad Muto, Mlake, Laaken, Radvanje, Rothwein, glasoslovje, vokalizem, konzonantizem, oblikoslovje, skladnja, besedotvorje, besedoslovje, narečni slovar, narečni frazemi, osebna in hišna imena
Published in DKUM: 16.03.2016; Views: 2216; Downloads: 205
Full text (2,84 MB) |
6. |
7. |
8. |
9. |
10. |
