SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


81 - 90 / 219
Na začetekNa prejšnjo stran567891011121314Na naslednjo stranNa konec
81.
DRŽAVNE SPODBUDE ZA RAZVOJ TRGA TVEGANEGA KAPITALA V SLOVENIJI
Ines Štampar, 2009, diplomsko delo

Opis: Tvegani kapital predstavlja kapitalske vložke v zelo tvegane začetne in razširitvene faze razvoja podjetja, ki ne kotirajo na borzi, s strani zunanjih investitorjev, ki niso neposredno ustanovitelji podjetja. Kapitalski vložek ni dolžniški vir, ki bi ga podjetje moralo vrniti, temveč predstavlja osnovni ali dodatni lastniški vir, ki v primeru propada podjetja služi za poplačilo dolgov podjetja in ga investitor ne more zahtevati nazaj. S tem investitor prevzema riziko investiranja, za ta riziko pa zahteva ustrezno visok donos na vložek. Slovenija je v različnih primerjalnih analizah, glede poslovnega okolja za delovanje skladov tveganega kapitala, na repu evropskih držav. Državni zbor Republike Slovenije je za izboljšanje stanja na tem področju, septembra 2007 sprejel Zakon o družbah tveganega kapitala, ki omogoča uveljavitev davčnih olajšav v zvezi z naložbami tveganega kapitala, ki so bile uzakonjene v okviru reforme slovenskega davčnega sistema v letu 2006. Slovenija je s tem naredila prve pozitivne korake k razvoju trga tveganega kapitala. Tako na ponudbeni strani kot tudi na povpraševalni strani obstajajo potenciali, ki bi jih morala Slovenija še izkoristiti.
Ključne besede: tvegani kapital, lastniški kapital, skladi tveganega kapitala, poslovni angeli, semenski kapital, zagonski kapital, kapital za razširitev, obdavčitev naložb tveganega kapitala, javna družba tveganega kapitala
Objavljeno: 26.02.2010; Ogledov: 1639; Prenosov: 161
.pdf Celotno besedilo (2,03 MB)

82.
83.
KORIŠČENJE SREDSTEV KOHEZIJSKE POLITIKE V OBČINI SLOVENSKA BISTRICA
Petra Magdič, 2009, diplomsko delo

Opis: Slovenija si je z vstopom v Evropsko unijo poleg številnih prednosti pridobila pravico do črpanja kohezijskih sredstev. Kohezijska sredstva so sredstva strukturnih skladov in Kohezijskega sklada, ki so namenjena hitrejšemu razvoju ter zmanjševanju in izravnavanju razvojnih razlik med državami članicami in regijami Evropske unije. Podjetja in organizacije, ki želijo dobiti sredstva kohezijske politike, se prijavljajo na določene in njim ustrezne razpise. Poleg zamisli za uspeh, je na razpisu potrebna dobra priprava projekta in dokumentacije. Evropsko unijo prepričajo le najbolj inovativni in dobro pripravljeni projekti. S samo pripravo projekta je potrebno začeti dovolj zgodaj, saj po izidu razpisa ni veliko časa. V diplomskem delu je opisan projekt, ki se izvaja v Občini Slovenska Bistrica in je delno sofinanciran s sredstvi kohezijskega sklada. Projekt »Celovito urejanje porečja Dravinje« je sestavljen iz treh podprojektov in sicer Izgradnje komunalne infrastrukture za zagotavljanje odvajanja in čiščenja odpadne vode, Izgradnja komunalne infrastrukture za zagotavljanje ustrezne infrastrukture za oskrbo s pitno vodo ter Izgradnja centra za ravnanje z odpadki II. reda Slovenska Bistrica. Iz kohezijskega sklada so sofinancirani le upravičeni stroški, h katerim sodijo gradnja in nabava potrebne opreme, nadzor in vodenje projekta in komuniciranje ter oglaševanje.
Ključne besede: kohezijska politika, strukturni skladi, Kohezijski sklad, finančno obdobje 2007–2013, Celovito urejanje porečja Dravinje, priprave na razpis
Objavljeno: 17.12.2009; Ogledov: 2698; Prenosov: 328
.pdf Celotno besedilo (594,73 KB)

84.
FINANCIRANJE MALIH IN SREDNJE VELIKIH PODJETIJ
Simon Salezina, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu sem želel predstaviti možne vire financiranja malih in srednjih podjetij v Sloveniji. Slovensko malo gospodarstvo predstavlja namreč več kot 99 odstotkov vsega gospodarstva. Sredstva lahko pridobivamo iz notranjih in zunanjih virov financiranja. Notranji viri so dobiček, amortizacija in drugi kratkoročni denarni tokovi. Zunanje financiranje pa je mogoče z bančnimi krediti, lizingom, tveganim kapitalom, faktoringom, forfetingom ali z državnimi viri. Slovenska MSP se srečujejo s podobnimi ovirami, kot MSP v ostalih Evropskih državah. Problem financiranja slovenskega malega gospodarstva so omejene možnosti dostopa do finančnih sredstev, predraga finančna sredstva, omejitve pri najemanju posojil v tujini in nepoznavanje drugih oblik financiranja (tvegani kapital, faktoring, forfeting). Glavna ugotovitev tega diplomskega dela je, da je treba MSP-jem še bolj olajšati dostop do finančnih sredstev.
Ključne besede: mala in srednja podjetja (MSP), financiranje, notranji viri financiranja, zunanji viri financiranja, Slovenija, bančni kredit, lizing, tvegani kapital, faktoring, forfeting, skladi.
Objavljeno: 29.01.2010; Ogledov: 3021; Prenosov: 521
.pdf Celotno besedilo (458,09 KB)

85.
PRIDOBITEV NEPOVRATNIH SREDSTEV IZ STRUKTURNIH SKLADOV ZA MALA IN SREDNJE VELIKA PODJETJA
Martina Pavše, 2009, diplomsko delo

Opis: EU tistim članicam in regijam, pa tudi državam kandidatkam, ki zaostajajo v razvoju, nudi finančno pomoč, da bi le te lahko enakovredno sodelovale pri uresničevanju skupnih politik EU. Državam kandidatkam je bilo tako na voljo predpristopna pomoč skozi programe PHARE, ISPA in SAPARD, ki služijo za postopno prilagajanje kandidatk na članstvo ter s ciljem čim hitrejše gospodarske in socialne kohezije. S članstvom v EU je Slovenija dobila možnost koriščenja evropskih sredstev v strukturnih skladih, ki podpirajo razvoj tistih evropskih regij, ki zaostajajo v razvoju. Njihov cilj je zmanjšati te razlike in ustvariti okolje za enakomeren in uravnotežen razvoj vseh držav in regij EU. Z novo finančno perspektivo 2007-2013 se je izvedla reforma strukturne politike, ki je preoblikovala strukturne sklade ter način delitve sredstev iz njih. V posameznem programskem obdobju so delovanje skladov in njihovi cilji prilagojeni trenutnim razmeram. V prejšnjem programskem obdobju so bila na voljo sredstva iz 4 strukturnih skladov v sedanjem obdobju v okviru strukturne politike pa delujeta ESRR in ESS, ohranjen pa je tudi Kohezijski sklad. Poleg teh dveh sta v prejšnjem programskem obdobju od leta 2000-2006 obstajala še dva strukturna sklada, ki v prihodnje ne sodita več pod okrilje evropske strukturne politike. Preden pa lahko koristimo ta sredstva se moramo prijaviti na razpise za evropski denar. Na njih se lahko prijavijo tudi manjša podjetja, vendar je najbolj vprašljiva njihova administrativna usposobljenost, za končni pregled projektne dokumentacije pa se navadno obrnejo na svetovalne hiše, ta strošek pa se ob uspešni prijavi delno povrne. Informiranje in obveščanje o strukturnih sredstvih je pomembno za aktualno programsko obdobje 2007-2013 in za uspešno realizacijo operativnih programov, ki opredeljujejo ključna področja, v katera bodo usmerjena sredstva. Za uspešno črpanje sredstev v tem programskem obdobju bosta morala strukturna politika in sam pomen strukturnih skladov postati pomemben element gospodarske politike, da bodo evropska sredstva v polni meri izkoriščena za razvoj in napredek MSP, kar pripomore k razvoju celotne države.
Ključne besede: predpristopna pomoč, evropska sredstva, finančna perspektiva 2007-2013, strukturna politika, strukturni skladi, projektna dokumentacija, operativni programi, MSP.
Objavljeno: 08.06.2010; Ogledov: 1968; Prenosov: 241
.pdf Celotno besedilo (666,55 KB)

86.
DRUŽINSKA PODJETJA IN POSEBNOSTI VIROV FINANCIRANJA
Janja Herega, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo želeli predstaviti družinsko podjetje in posebnosti njegovih virov financiranja. Podjetje se lahko poslužuje notranjih in zunanjih virov financiranja, pri tem pa bi naj sledilo pravilom in načelom financiranja. Notranji viri financiranja so dobiček, amortizacija in različni drugi notranji viri. Med zunanje vire pa prištevamo bančne kredite, državne vire, lizing, faktoring, forfeting, sklade tveganega kapitala in poslovne angele. Problemi s katerimi se soočijo podjetja pri pridobivanju virov so omejene možnosti dostopa do finančnih sredstev, predraga finančna sredstva in nepoznavanje nekaterih oblik financiranja. Družinska podjetja pa zraven vsega tega omejuje še njihova konzervativnost. Namreč največja želja podjetnika je, da podjetje ostane v družinski lasti.
Ključne besede: družinsko podjetje, prednosti in slabosti družinskega podjetja, financiranje, notranji viri financiranja, zunanji viri financiranja, posebne oblike financiranja, bančni kredit, državni viri, lizing, skladi tveganega kapitala, faktoring, forfeting, poslovni angeli
Objavljeno: 31.01.2011; Ogledov: 1743; Prenosov: 319
.pdf Celotno besedilo (3,67 MB)

87.
VLOGA TVEGANEGA KAPITALA V SLOVENIJI IN TUJINI
Doris Bezjak, 2009, diplomsko delo

Opis: Podjetja in posamezni gospodarski subjekti imajo veliko možnosti izbiranja virov financiranja svojega podjetniškega navdiha. Od posameznika je odvisno kako, na kakšen in zakaj bo izbral določen vir. Tvegani kapital je ena izmed oblik lastniškega financiranja. Priljubljen je predvsem v ZDA, v zadnjem času pa tudi v nekaterih evropskih državah kot so Nemčija, Švica, Avstrija in Luksemburg. V ZDA se je pojavil v petdesetih letih prejšnjega stoletja, v Evropi pa dve desetletji kasneje. V Sloveniji se tvegani kapital še prebuja. Le-ta se je pojavil ob prehodu v tržno gospodarstvo in to v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja. Glede na tujino je v Sloveniji ta oblika premalo razvita, vendar se je leta 2007 naredil korak naprej in se sprejel novi »Zakon o družbah tveganega kapitala«. Kljub temu smo skozi različne članke in prebrane analize ugotovili, da je v Sloveniji veliko pomanjkanje le-tega, saj imamo na voljo veliko različnih projektov, veliko talentiranih podjetnikov z dobrimi idejami, ki žal ne najdejo ustreznega vira financiranja. Z vstopom v EU smo postali zanimivejši za tuje tvegane kapitaliste, kar posledično pozitivno vpliva na gospodarski razvoj Slovenije. Tvegani kapital je torej pomemben kot finančni, inovativni, svetovalni in partnerski kapital. Ne glede na število domačih in tujih skladov, ki delujejo na slovenskem trgu, je stanje koriščenja tveganega kapitala še vedno zelo skromno. Obseg ponudbe in naložb tveganega kapitala v Sloveniji pa krepko zaostaja za naložbami v razvitih državah članicah EU in ZDA. ZDA so v primerjavi z Evropo podjetniško bolj razvite in bolj naklonjene podjetniški kulturi, zato je tudi takšna oblika financiranja tam bolj razširjena.
Ključne besede: Viri financiranja, lastniški viri financiranja, tvegani kapital, poslovni angeli, skladi tveganega kapitala, podjetništvo in trg tveganega kapitala.
Objavljeno: 30.07.2010; Ogledov: 1296; Prenosov: 227
.pdf Celotno besedilo (2,24 MB)

88.
SKLADEN REGIONALNI RAZVOJ S PODPORO RAZVOJNE INSTITUCIJE NA PRIMERU KOROŠKE STATISTIČNE REGIJE
Karmen Sonjak, 2010, diplomsko delo

Opis: Regionalizacija in z njo povezana decentralizacija dobivata vedno večji pomen v območju evropskih držav pa tudi zunaj njih. Ob vse večji ekonomski povezanosti sveta je regionalna politika postala pomembno orodje za doseganje nacionalnih ciljev. S sprejetjem nove zakonodaje na tem področju je bil v Sloveniji uveljavljen nov pristop k spodbujanju regionalnega razvoja, odgovornost za razvoj pa je bila prenesena na regionalno raven. Regionalna politika je postala pomemben del nacionalne razvojne politike, ki lahko uspešno zagotavlja enakomeren razvoj vseh območij v Sloveniji. Temeljno izhodišče regionalne politike je čim bolj izkoristiti neposredne vire razvoja v regijah in v največji meri angažirati njihovo razvojno energijo, predvsem z vidika, da delujejo neposredno v lastnem razvoju. Na ta način lahko preprečimo preveliko centralizacijo in zmanjšamo razlike v regionalni razvojni dinamiki. Država mora s svojimi ukrepi in usmeritvami skrbeti za zmanjševanje razlik med regijami, te pa hkrati postajajo vedno bolj odgovorne za svoj razvoj s svojimi razvojnimi pobudami. Namen diplomske naloge je prikazati izvajanje regionalne politike razvoja v Koroški razvojni regiji za obdobje 2007—2013 v okviru vzpostavljene institucije za podporo regionalnemu razvoju ter z upoštevanjem veljavne zakonodaje in državnih ukrepov. V tem obdobju je Koroška regija pred pomembnim izzivom, ki naj bi pokazal, ali je regija sposobna narediti razvojni premik na področju gospodarskega in tehnološkega razvoja, izobraževanja, razvoja turizma in izboljšanja kakovosti življenja vseh prebivalcev regije. Vsebine, opredeljene v Regionalnem razvojnem programu in Izvedbenem načrtu Regionalnega razvojnega programa, ki predstavljata razvojna dokumenta regije, s predlaganimi razvojnimi ukrepi kažejo, da obstajajo potenciali za to, na nas samih pa je, ali bomo to znali izkoristiti. Prikazani so delno doseženi rezultati zelo kratkega dvoletnega izvajanja regionalne politike skozi državne in regionalne razvojne dokumente ter njihov vpliv na doseganje postavljenih ciljev tako na regionalni kot na državni ravni. Naloga izvajanja in spremljanja posameznih ukrepov ter doseganja zastavljenih ciljev v regionalnem dokumentu je naloga Regionalne razvojne agencije, ki v svojem okolju opravlja naloge, ki so v javnem interesu, in nudi strokovno podporo ostalim institucijam v regiji ter sodeluje s službami resornih ministrstev.
Ključne besede: skladen regionalni razvoj, razvojna regija, regionalna razvojna agencija, politika regionalnega razvoja, egionalni razvojni program, strukturni skladi, regionalni projekti, izvedbeni načrt regionalnega razvojnega programa, državni razvojni program
Objavljeno: 08.04.2010; Ogledov: 1752; Prenosov: 159
.pdf Celotno besedilo (484,65 KB)

89.
FINANČNA KRIZA V SLOVENIJI IN VRAČANJE DENARNIH SREDSTEV V POSLOVNE BANKE (PRIMER ABANKE VIPA D.D.)
Nevenka Mihurko, 2010, diplomsko delo

Opis: Svetovna finančna kriza se je začela v ZDA leta 2007 s pokom hipotekarnega balona kot posledica množičnega trgovanja bank z izvedenimi finančnimi instrumenti drugorazrednih hipotekarnih posojil (listinjenje). Slovenske banke zaradi svoje konservativne politike investiranja, s temi propadlimi finančnimi instrumenti niso trgovale, oziroma so z njimi trgovale zelo malo. Kljub zdravi aktivi slovenskih bank, pa so bile te prizadete zaradi občutno dražjih mednarodnih virov financiranja. Prebivalstvo je na finančno krizo, ki je povzročila drastično padanje vrednosti vrednostnih papirjev reagiralo z odprodajo le-teh in selitev denarnih sredstev v poslovne banke. Banke, med katere spada tudi Abanka Vipa d.d. predstavljajo v kriznih časih varno zatočišče pred borznimi nihanji. Obseg varčevanj se je v poslovnih bankah povečal sočasno z začetkom krize. Prvi znaki razpleta krize se v času pisanja tega dela že kažejo v rasti SBI 20 in zniževanju vlog prebivalstva. Abanka Vipa d.d. je v tem času, kot druge slovenske banke, povečala število vlog. Prav tako je v tem času stimulativno oglaševala pestro ponudbo svojih varčevanj, ki jih namenja vsem segmentom prebivalstva.
Ključne besede: finančna kriza, varčevanje, prebivalstvo, poslovna banka, jamstvo vlog, likvidnost, listninjenje, drugorazredna posojila, bančne vloge, vzajemni skladi
Objavljeno: 26.08.2010; Ogledov: 1766; Prenosov: 218
.pdf Celotno besedilo (1,12 MB)

90.
FINANCIRANJE MANAGERSKIH ODKUPOV
Jure Denovnik, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu sem najprej predstavil managerske odkupe na splošno, motive udeležencev, zgodovino managerskih odkupov ter se nato osredotočil na financiranje managerskih odkupov. Ugotavljal sem, kakšni so učinki in posledice managerskih odkupov na podjetje in njihove udeležence. Nato sem opisal praktični primer managerskega odkupa v Merkurju in na kratko opisal zakonodajo na tem področju. Managerski odkupi ponujajo eno izmed možnosti za konsolidacijo in koncentracijo lastniške sestave. Za managerski odkup so primerna podjetja v zrelih panogah, ki nimajo velikih potreb po naložbah in rasti. Podjetje, ki je v fazi rasti, potrebuje veliko denarja za naložbe, zato se lahko zgodi, da mu zmanjka denarja za poplačilo posojil. Za odkup podjetja se odločajo predvsem tisti managerji, ki so prepričani o svoji sposobnosti, dobro poznajo podjetje ter verjamejo, da bo podjetje dobro poslovalo. Pri managerskem odkupu imajo managerji dvojno vlogo, lastniško in vodstveno. Prav lastna udeležba pri financiranju odkupa in zastavitev lastnega premoženja managerje dodatno motivira pri vodenju podjetja. Ker managerji v tujini pogosto nimajo dovolj lastnih sredstev za odkup podjetja, se za pomoč obrnejo na specializirane sklade tveganega kapitala, namenjene managerskim odkupom podjetij, ki jih trenutno v Sloveniji še ne poznamo. Pri managerskih odkupih prihaja velikokrat do konflikta interesov, saj je motiv managerjev doseči najnižjo možno ceno zase in s tem manjšo korist za lastnike. Zaradi konflikta interesov morajo managerski odkupi potekati transparentno. Managerski odkupi podjetij so predvsem v zadnjem času v Sloveniji zelo aktualni. Dnevno lahko spremljamo v različnih medijih, kako se tudi nekatera najboljša slovenska podjetja oziroma njihovi managerji odločajo za managerski odkup. Kar se pri nas dogaja zadnjih nekaj let, je v tujini že dobro poznana praksa.
Ključne besede: Managerski odkup podjetja – notranji in zunanji, odkup podjetja z zadolžitvijo, konflikt interesov, prednostni dolg, podrejeni dolg, skladi tveganega kapitala
Objavljeno: 03.08.2010; Ogledov: 1641; Prenosov: 212
.pdf Celotno besedilo (522,79 KB)

Iskanje izvedeno v 0.23 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici