SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


71 - 80 / 219
Na začetekNa prejšnjo stran45678910111213Na naslednjo stranNa konec
71.
72.
73.
74.
75.
76.
77.
Trženje vzajemnih skladov : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija
Mateja Funtek, 2006, diplomsko delo

Ključne besede: varčevanje, vzajemni skladi, naložbe
Objavljeno: 31.03.2008; Ogledov: 1708; Prenosov: 150
.pdf Celotno besedilo (673,95 KB)

78.
79.
ELEKTRONSKO POSLOVANJE VZAJEMNIH SKLADOV
Polona Kopše, 2009, diplomsko delo

Opis: Število uporabnikov interneta in raba elektronskega poslovanja še vedno naraščata tako pri nas, kot tudi v svetu. Elektronsko poslovanje bi lahko danes označili kot trend, kateremu morajo podjetja slediti, če želijo ostati konkurenčna. Eksplozija potrošniških aktivnosti na svetovnem spletu je povzročila široko polje za raznovrstne ponudnike finančnih storitev. Svetovni splet tako postaja močno orodje za upravljanje z našimi financami. Vzajemni skladi so institucije, kjer lahko ljudje investirajo svoje prihranke z namenom oplemenitenja premoženja. Vsak vlagatelj si mora določiti čas v katerem želi uresničiti svoje cilje. Za dolgoročno varčevanje je primeren delniški sklad, ki prinaša visoke donose. Za srednjeročno varčevanje je primeren mešani sklad, ki nalaga v delnice in obveznice. Izbira vzajemnega sklada je odvisna od investitorjevega cilja in zmožnosti sprejemanja nihanja vrednosti investitorjevega premoženja. Vlaganje v vzajemne sklade je dolgoročna naložba, zato je potrebno tudi veliko potrpežljivosti.
Ključne besede: Ključne besede: elektronsko poslovanje, investicijski skladi, vzajemni skladi, Zakon o investicijskih skladih in družbah za upravljanje (ZISDU-1), Družba za upravljanje
Objavljeno: 09.07.2009; Ogledov: 1415; Prenosov: 86
.pdf Celotno besedilo (1,19 MB)

80.
PRIDOBIVANJE SREDSTEV IZ EVROPSKIH STRUKTURNIH SKLADOV
Marija Poročnik, 2009, diplomsko delo

Opis: Slovenija si je z vstopom v EU poleg številnih prednosti pridobila tudi pravico do črpanja kohezijskih sredstev; sredstev strukturnih skladov in kohezijskega sklada, ki so namenjena hitrejšemu razvoju manj razvitih regij EU. Težko je zagotovo reči, kako uspešna je Slovenija dejansko bila pri pridobivanju in porabi sredstev strukturnih skladov. Vendar pa na podlagi podatkov, ki so že na voljo, lahko sklepamo, da je Slovenija kljub začetnim težavam uspešno zaključila prvo programsko obdobje 2004-2006. Pomembno pa je, da si je nabrala dragocene izkušnje za finančno perspektivo 2007-2013, v kateri je Sloveniji namenjenih znatno več sredstev kot v prvih dveh in pol letih članstva. Podjetja in organizacije, ki želijo priti do sredstev strukturnih skladov, se prijavijo na ustrezen razpis. Poleg zamisli za uspeh, torej dobre poslovne ideje, je za uspeh na razpisu potrebna dobra priprava projekta in dokumentacije. EU prepričajo le inovativni in dobro pripravljeni projekti. Prav tako je potrebno s pripravami začeti že nekaj mesecev prej, saj po izidu razpisa časa ni veliko.
Ključne besede: Strukturni skladi, nova finančna perspektiva 2007-2013, financiranje projektov, prijava na razpis.
Objavljeno: 23.02.2010; Ogledov: 1905; Prenosov: 398
.pdf Celotno besedilo (362,32 KB)

Iskanje izvedeno v 0.29 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici