SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


211 - 219 / 219
Na začetekNa prejšnjo stran13141516171819202122Na naslednjo stranNa konec
211.
VZROKI PREDČASNE PREKINITVE ŽIVLJENJSKEGA ZAVAROVANJA
Roman Pacek, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Življenjsko zavarovanje, vezano na enote investicijskih skladov ali naložbeno življenjsko zavarovanje sodi med novejšo vrsto življenjskih zavarovanj. Prve police so se pojavile v letu 1957 (Velika Britanija). Pri nas pa se je trženje začelo ob koncu leta 2001. Po pregledu skoraj petnajstletnega obdobja trženja v Sloveniji v grobem opazimo naslednje. Naložbeno življenjsko zavarovanje je v zelo kratkem času, že v letu 2007, postalo prevladujoča oblika življenjskih zavarovanj, z več kot 50-odstonim deležem v malo manj kot 610 milijonov evrov skupno zbrane premije vseh življenjskih zavarovanj. To leto je tudi leto z dosedaj najvišjim deležem vseh življenjskih zavarovanj, z 32,17-odstotnim deležem v strukturi zbrane premije vseh zavarovanj, ki jih evidentira Slovensko zavarovalno združenje. (SZZ, 2015). Rast premije se je nadeljevala, z izjemo leta 2009, do leta 2010. V letu 2010 beležimo najvišji 60,30-odstotni delež naložbenih življenjskih zavarovanj v strukturi življenjskih zavarovanj. Od leta 2010 pa je trend vsakoletnega padanja skupno zbrane premije življenskih zavarovanj, predvsem zaradi padanja zbrane premije naložbenih življenjskih zavarovanj. To se kaže tudi v deležu naložbenih življenjskih zavarovanj, saj je leta 2014, prvič po letu 2007, padel pod 50 % v malo več kot 535 milijonov evrov skupno zbrane premije vseh življenjskih zavarovanj. Obdobju hitre in visoke rasti naložbenih življenskih zavarovanj je sledilo obdobje nadpovprečnega števila predčasnih prekinitev naložbenih polic, z začetkom v letu 2008. SZZ teh podatkov ne zbira, tako da uradnih evidenc o prekinjenih naložbenih zavarovanjih nimamo. Po podatkih zavarovalnic in pisanju medijev (Milič, 2012) naj bi bilo v posameznih letih tudi do 30 % prekinjenih polic glede na število sklenjenih. Prekinjene police so tudi osrednja teme diplomske naloge. V nalogi sem s pomočjo raziskave na podlagi anketnega vprašalnika želel ugotiviti zakaj prihaja do predčasnih prekinitev oziroma odkupa polic. Glavni razlogi za prekinitev polic so predvsem slabi donosi, drugačne predstave o zavarovanju ob sklenitvi ter potreba po denarju. Več kot polovica strank ni redno plačevalo premije naložbenega življenjskega zavarovanja. Skoraj dve tretjini anketirancev se je za prekinitev naložbene police odločilo po prejeti informaciji o stanju premoženja. Več kot tretjina naložbenih polic je bilo sklenjenih za obdobje od 20 do 30 let. Večina prekinjenih polic je bila izvedena kmalu, v času od 3 do 7 let po sklenitvi, ko so vrednosti premoženja naložbene police zaradi načina obračuna stroškov življenjskih zavarovanj in dolgoročnosti pogodbe nizke, nižje od vplačil, a kljub temu lahko dosegajo zelo lepe donose. Te vrednosti premoženja bi bilo potrebno primerjati z izračuni po Tabeli predvidenih vrednosti premoženja.
Ključne besede: naložbeno življenjsko zavarovanje, vzajemni skladi, tveganje, prekinitev, dolgoročno, odkup
Objavljeno: 27.05.2016; Ogledov: 687; Prenosov: 50
.pdf Celotno besedilo (1,33 MB)

212.
ANALIZA USPEŠNOSTI VZAJEMNIH SKLADOV SLOVENSKIH UPRAVLJALCEV
Sabina Topler, 2016, diplomsko delo

Opis: Prednosti vlaganja v vzajemne sklade pred vlaganji v vrednostne papirje so razpršenost tveganja in sredstev, nizki stroški, likvidnost, preglednost naložbe ter profesionalno upravljanje premoženja visoko usposobljenih strokovnjakov. Slovenci imamo v svojem portfelju največ delniških skladov, in sicer kar 70 %, kar pomeni, da smo v primerjavi z evropskim vlagateljem, katerega sredstva v navedeno naložbo ne presegajo 30 % portfelja, nagnjeni k visokemu tveganju. Sklad je uspešen, ko doseže pravo razmerje med tveganjem in donosnostjo v določenem časovnem obdobju, uspešnost skladov pa lahko merimo tudi z različnimi kazalniki. Prednost merila uspešnosti vzajemnih skladov na osnovi metode Capm in njenih kazalnikov (Sharpovega, Treynorjevega, Jensenovega ter kazalnika Sortino), je ta, da upoštevajo tako donosnost kot tveganje naložbe hkrati. Mere uspešnosti, ki smo jih izračunali s kazalniki, pa se lahko ob spremembi izbire netvegane naložbe (v našem primeru je bila to slovenska državna obveznica RS 68) in primerljivega indeksa − Benchmarka (v našem primeru FTSE All-World Index) popolnoma spremenijo. Na osnovi analize delniških vzajemnih skladov smo ugotovili, da je bil v celotnem proučevanem obdobju od leta 2011−2014 najbolje upravljan sklad NLB delniški globalni, ki je dosegel 21,96-odstotno donosnost, sledi pa mu sklad Alta Global z 20,98-odstotno donosnostjo; oba sklada pa sta dosegla tudi najvišje vrednosti kazalnikov. Sklad NLB delniški je bil med vsemi skladi tudi med najbolj tveganimi, vendar pa lahko visoko tveganje opravičimo z njegovo najvišjo donosnostjo. Skladi lahko imajo kljub podobni naložbeni politiki velike razlike v donosnosti, kar smo z našo analizo dokazali, v primerjavi z mednarodno konkurenco pa so te razlike še večje. Donosnost skladov tujih upravljavskih družb v proučevanem obdobju je bila za kar 100-odsototkov večja od donosnosti skladov domačih upravljavskih družb.
Ključne besede: delniški vzajemni skladi, globalni trgi, tveganje in donosnost, kazalniki uspešnosti sklada
Objavljeno: 28.10.2016; Ogledov: 555; Prenosov: 38
.pdf Celotno besedilo (1,05 MB)

213.
Obdavčitev plemenitih kovin
Rok Dolenc, 2016, magistrsko delo

Opis: V prvem delu naloge, je raziskan zgodovinski vpliv plemenitih kovin in njihov vpliv skozi zgodovino na svetovno gospodarstvo držav. V drugem delu naloge, je predstavljena trenutno veljavna davčna ureditev plemenitih kovin. Problematika obravnava tako nakup kot prodajo plemenitih kovin, bodisi če se za to odloči fizična ali pravna oseba. Posebna pozornost je v nalogi namenjena (ne)obdavčitvi investicijskega zlata. Sledenje je izvzeto iz sistema obdavčitve DDV. Ali je takšna izjema neobdavčitve investicijskega zlata dopustna, je bilo v nalogi obravnavano z vidika načela enakosti v zakonu. Glede na zaključke raziskave, je zapisati, da ne obstoji nikakršen stvarno utemeljen razlog, kateri bi zakonodajalca upravičeval, da uzakoni takšno izjemo. Če se investitor odloči za nakup investicijskega zlata, bi moral biti glede na ustavno načelo enakosti v zakonu enako davčno obravnavan kot investitor, kateri se odloči za nakup katerekoli druge plemenite kovine (platine, srebra in paladija).
Ključne besede: plemenite kovine, trg plemenitih kovin, naložbeni instrumenti, skladi, digitalna zlata valuta, magistrska dela
Objavljeno: 28.06.2016; Ogledov: 742; Prenosov: 134
.pdf Celotno besedilo (1,84 MB)

214.
Vpliv pokojninske zakonodaje na starostno varčevanje
Simon Vučer, 2016, magistrsko delo

Opis: Socialno zavarovanje oziroma njegovo ožje področje pokojninsko zavarovanje se navkljub še vedno trajajočim reformam, ki se jih izvaja s spremembami pokojninske zakonodaje, še ni izvilo iz krize financiranja pokojninskih sistemov. Reševanje krize z uvedbo treh stebrov pokojninskega sistema na podlagi modela Svetovne banke je vplivalo na razvoj pokojninskega zavarovanja tako v Republiki Sloveniji kot tudi v Republiki Italiji in njuno uvedbo sistema treh stebrov s kombinacijo dokladnega in naložbenega sistema. Spremembe na področju pokojninske zakonodaje so močno vplivale na pokojninski sistem v zvezi z uvedenim dodatnim pokojninskim zavarovanjem kot starostnim varčevanjem, ki naj bi ob koncu aktivne dobe zaposlitve predstavljal dodatek k starostni pokojnini. V pokojninsko zakonodajo uvedeni varovalni elementi za zmanjšanje oziroma omejitev tveganj v večji meri služijo svojemu namenu, kar pa še ni mogoče v popolnosti trditi za z naložbeno politiko življenjskega cikla oblikovane sklade življenjskega cikla, ki sicer omogočajo večje kapitalske donose na privarčevana denarna sredstva s pomočjo različne naložbene politike v podskladih. S tem se je varčevalcem dala možnost, da bodo pri upokojitvi prejemali višjo dodatno pokojnino. Vendar navkljub že uvedenim varovalnim elementom za omejitev tveganj in tistimi, ki so bili v pokojninski sistem uvedeni s spremembo zakonodaje ni prišlo do bistvenega povečanja premoženjsko pravne varnosti starejše populacije, saj naložbena tveganja navkljub varno naravnanim naložbenim politikam skladov, ostajajo na stani varčevalcev, ki dejansko nimajo neposrednega vpliva na naložbeno politiko, prav tako pa tudi ne zagotovila, da v času varčevanja zaradi neugodnih razmer na finančnih trgih ne bo prišlo do izgube privarčevanih sredstev, še posebej pri prehodih med podskladi, ko se privarčevana sredstva prenesejo iz podsklada z bolj tvegano naložbeno politiko v podsklad z manj tvegano naložbeno politiko. Poleg vpliva pokojninske zakonodaje na starostno varčevanje je v delu opredeljen še občuten vpliv stimulativne državne politike obdavčitve pokojnin, ki temelji na davčnih spodbudah. Okvirno pa je opredeljena tudi situacija pokojninskega zavarovanja v sosednji državi Republiki Italiji, ki je z reformo pokojninske zakonodaje pričela ravno tako kot Slovenija v devetdesetih letih prejšnjega stoletja.
Ključne besede: Socialna varnost, pokojninski sistem, pokojninska reforma, stebri pokojninskega sistema, dodatno pokojninsko zavarovanje, dodatne pokojninske sheme, naložbeni pokojninski skladi, skladi življenjskih ciklov, naložbena politika, zajamčeni donos, starostno varčevanje, pokojnina, davčna politika, režimi obdavčitve, davčne spodbude, davčne olajšave, obdavčitev pokojninskega sistema
Objavljeno: 19.10.2016; Ogledov: 537; Prenosov: 54
.pdf Celotno besedilo (1020,65 KB)

215.
VPLIV EVROPSKIH FINANČNIH SPODBUD NA RAZVOJ TURIZMA NA PODEŽELJU - PRIMER OBČINE ORMOŽ
Urška Smej, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo v teoretičnem delu pregledali pomen turizma in podeželja na splošno v Sloveniji ter na obravnavanem območju Prlekije - občina Ormož. Pregledali smo tudi možne finančne spodbude s strani EU, ki lahko dodatno ugodno vplivajo na razvoj turizma na podeželju. V teoretičnem delu smo naredili analizo dveh uspešno izvedenih projektov v občini Ormož, ki sta bila sofinancirana s strani EU (EU skladi). Opravili smo tudi intervju z odgovornimi osebami obravnavanih projektov, kateri so nam podali dodatne informacije o realizaciji projektov. Potenciali za razvoj turizma v občini Ormož in Prlekiji so veliki, stališče lokalnega prebivalstva do razvoja je pozitivno, potrebno je le še dodati tako dobro mreženje med ponudniki in skupnostmi kot boljšo promocijo samega območja Prlekije.
Ključne besede: turizem, turizem na podeželju, evropski skladi, Občina Ormož
Objavljeno: 10.11.2016; Ogledov: 306; Prenosov: 35
.pdf Celotno besedilo (749,01 KB)

216.
Analiza in predlogi dolgoročnega varčevanja za pokojnino v iii. stebru
Matej Krampač, 2018, magistrsko delo

Opis: Raziskovalno delo se ukvarja s problemom dolgoročnega varčevanja za pokojnino. Težišče skrbi za pokojnino prehaja od kolektivnega k individualnemu. Delež državne pokojnine iz I. stebra se znižuje, odgovornost za ustrezno in želeno pokojnino bo delno na posamezniku. Državljani se bomo morali zavedati lastne odgovornosti in država bo morala poskrbet za ustrezno regulacijo trga produktov zasebnega varčevanja za pokojnino. Prikazane so možnosti varčevanja v II. in III. stebru v posameznih državah OECD-ja in prikazanih je bilo veliko produktov in rešitev, ki bi lahko bile primerne tudi za Slovenijo. V obzir je potrebno vzet tudi nove produkte za varčevanje, kateri predstavljajo dobre prakse pri dolgoročnem varčevanju. Ti produkti lahko dopolnjujejo sistemske rešitve in pomanjkljivosti.
Ključne besede: Varčevanje za pokojnino, zasebno pokojninsko varčevanje, zasebni skladi, OECD, pokojninska renta.
Objavljeno: 30.08.2018; Ogledov: 120; Prenosov: 46
.pdf Celotno besedilo (1,31 MB)

217.
Primerjalna analiza investicij tveganega kapitala v Evropi in Latinski Ameriki
Sašo Yacoub, 2018, diplomsko delo

Opis: Tvegani kapital je oblika financiranja, ki jo uporabljajo predvsem mlada in inovativna podjetja, taka ki predstavljajo tudi visoko stopnjo tveganja za uspeh. V takšna podjetja vlagajo predvsem skladi tveganega kapitala in poslovni angeli, ki so do neke mere takšnemu tveganju naklonjeni, saj imajo takšne naložbe potencialno visoko stopnjo donosnosti. Sodelujoče na trgu tveganega kapitala v grobem razlikujemo na formalne in neformalne oblike. Med formalne oblike tveganega kapitala štejemo sklade tveganega kapitala oziroma institucionalizirane oblike tveganega kapitala. V neformalne oblike pa spadajo poslovni angeli, ki z namenom iskanja novih investicijskih priložnosti vlagajo lastna sredstva. Trgi tveganega kapitala se v različnih okoljih različno razvijajo. Razlogi tičijo v različnih politikah posameznih držav, saj glede financiranja nekatere spodbujajo bolj lastniško, spet druge dolžniško. Prav tako se trgi tveganega kapitala oblikujejo skozi davčne, pravne in kulturne vidike posamezne države. Evropski trg tveganega kapitala je bolj razvit kakor trg tveganega kapitala Latinske Amerike, kjer je trg še vedno v razvoju vendar v trendu rasti. V diplomskem projektu smo torej prikazali evropski trg tveganega kapitala, sodelujoče na tem trgu in opredelili sektorsko analizo, vse to smo na drugi strani naredili tudi za latinskoameriški trg ter oba trga med seboj primerjali.
Ključne besede: investicije, tvegani kapital, poslovni angeli, skladi tveganega kapitala, evropski trg, latinskoameriški trg
Objavljeno: 07.11.2018; Ogledov: 36; Prenosov: 9
.pdf Celotno besedilo (2,13 MB)

218.
Proces pridobitve finančnih sredstev EU skladov za izpeljavo raziskovalno-razvojnih projektov
Matej Rajšp, 2018, magistrsko delo

Opis: Podpora Evropske unije za izpeljavo projektov in programov se izkazuje na najrazličnejših področjih. Z izvajanjem kohezijske politike stremi k odpravi ekonomskih in socialnih razlik v razvitosti med posameznimi regijami. Na podlagi kohezijske politike se sredstva usmerjajo premišljeno, z namenom dviga zaposlovanja, dodatnih naložb v raziskave in razvoj, zmanjšanja vpliva na podnebne spremembe, dviga nivoja izobraževanja in zmanjšanja revščine ter socialne izključenosti. V magistrski nalogi smo podrobneje opisali in predstavili kohezijsko politiko, ki kot ena izmed glavnih naložbenih politik v Evropski uniji preko strukturnih skladov in kohezijskega sklada zagotavlja potrebne vire za izpeljavo raziskovalno-razvojnih projektov. Analizirali smo tudi uspešnost Republike Slovenije pri črpanju sredstev za izpeljavo raziskovalno-razvojnih projektov ter predstavili proces pridobitve finančnih sredstev za izpeljavo raziskovalno-razvojnih projektov na primeru javnega razpisa RRI 2.
Ključne besede: Evropska unija, kohezijska politika, strukturni skladi, kohezijski sklad, Strategija pametne specializacije, javni razpis, raziskovalno-razvojni projekti, proces pridobitve sredstev.
Objavljeno: 24.09.2018; Ogledov: 150; Prenosov: 52
.pdf Celotno besedilo (1,23 MB)

219.
Učinki skladov EU za predpristopno pomoč v Republiki Makedoniji
Filip Trombev, 2019, magistrsko delo

Opis: Z razvojem je Evropska unija ustvarila različne mehanizme in politike v smeri izvajanja ukrepov, pomoči, zagotavljanja storitev, razvoja, vojaških posegov itd. Skladi Evropske unije predstavljajo instrumente ali programe, ki nudijo pomoč državam članicam ali državam kandidatkam za članstvo v razvoju na različnih področjih. Na splošno so skladi oziroma programi namenjeni državam članicam, a za olajšanje njihove priprave na članstvo držav kandidatk je del teh sredstev odprt za države kandidatke ali posebna sredstva zgolj za predpristopno pomoč, ki pa je poseben interes ali namen te raziskave. V skladu s tem smo se pri nadaljnji opredelitvi problema usmerili ravno na Republiko Makedonijo kot državo kandidatko za članstvo v Uniji, s poudarkom na izkoriščenosti na državni ravni. Do danes je več skladov prispevalo ali ponudilo priložnost za podporo državam članicam EU in državam kandidatkam za članstvo. Skladi so eden od instrumentov, ki pomagajo neenakim ali manj razvitim državam doseči razvojno raven tistih, ki so bolj razviti. Skladi so instrumenti, ki v veliki meri prispevajo k olajšanju predpristopne poti kandidatkam predvsem s finančno pomočjo ter pomočjo na številnih področjih, ki so pomembna tako za Unijo kot tudi za države kandidatke. V začetnih poglavjih magistrskega dela smo opredelili Evropsko integracijo, njene cilje in njeno ekonomiko oziroma zakaj se države hočejo integrarati v EU, katere so prednosti in slabosti, izzivi in možnosti, pojasnili smo evolucijo Evropske Unije oziroma, kako je prišlo do politične in ekonomske skupnosti, opredelili sklade za predpristopno pomoč in pojasnili njihove cilje in naloge, opisali sestavine oziroma komponente teh skladov ter na kratko opisali njihovo implementacijo v Republiki Makedoniji. V nadaljevanju smo analizirali izkoriščenost sredstev Instrumenta za predpristopno pomoč na državni ravni, in sicer glede na vrsto pogodb, organ ki vodi posel, vrsto uporabnika, v primerjavi z nacionalno udeležbo. Analizirali smo tudi sredstva glede na osnovne makroekonomske kazalnike ter podali dokaz za postavljeno hipotezo s pomočjo linearne regresije.
Ključne besede: Instrument za predpristopno pomoč, Evropska unija, skladi EU, evropske integracije.
Objavljeno: 21.05.2019; Ogledov: 31; Prenosov: 13
.pdf Celotno besedilo (1,32 MB)

Iskanje izvedeno v 0.22 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici