SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


91 - 100 / 219
Na začetekNa prejšnjo stran6789101112131415Na naslednjo stranNa konec
91.
STRUKTURNI SKLADI EU KOT VIR FINANCIRANJA RAZVOJA V SLOVENIJI
Nina Vertačnik, 2010, diplomsko delo

Opis: Z vstopom v EU si je Slovenija pridobila tudi pravico do črpanja iz strukturnih skladov. Sredstva so namenjena hitrejšemu razvoju manj razvitih regij EU. Po podatkih, ki jih imamo na voljo, lahko rečemo, da je Slovenija, kljub začetnim težavam, uspešno zaključila svoje prvo programsko obdobje 2004—2006. Nova finančna perspektiva je Sloveniji prinesla znatno več sredstev kot v prvih dveh in pol letih članstva. Poglavitni cilji nove finančne perspektive v Sloveniji so: vlaganje v cestno infrastrukturo, varstvo okolja, energetsko učinkovitost, veliko sredstev je namenjenih tudi za raziskave in razvoj ter podporo podjetništvu.
Ključne besede: Strukturni skladi, kohezijska politik, nova finančna perspektiva 2007-2013, financiranje projektov, prijava na razpis
Objavljeno: 19.08.2010; Ogledov: 1452; Prenosov: 181
.pdf Celotno besedilo (755,31 KB)

92.
DAVČNI VIDIK FINANČNIH NALOŽB FIZIČNIH OSEB
Jure Krajnc, 2010, diplomsko delo

Opis: Fizične osebe imajo za oplemenitenje svojih prihrankov na voljo številne finančne naložbe. Te se med seboj razlikujejo glede na tveganje, likvidnost in donosnost. Pri izbiri naložbe je poleg naštetih lastnosti potrebno upoštevati tudi davčni vidik, saj lahko pomembno vpliva na donosnost naložbe. Diplomsko delo obravnava davčni vidik najpogostejših finančnih naložb fizičnih oseb. Obravnavne so naložbe v: bančne depozite, vzajemne sklade, vrednostne papirje in izvedene finančne instrumente. Za vsako vrsto naložb so predstavljene njene značilnosti, posebnosti ter prednosti in slabosti. Davčni vidik naložb je predstavljen glede na aktualno slovensko davčno zakonodajo. Obdavčitev obresti, dividend in kapitalskih dobičkov je obravnavana po Zakonu o dohodnini - 2, obdavčitev dobičkov od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov pa po Zakonu o davku od dobička od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov. Za nekatere vrste naložb so predstavljene tudi zakonsko dovoljene možnosti, ki omogočajo znižanje davčne osnove.
Ključne besede: finančne naložbe, bančni depoziti, delnice, obveznice, vzajemni skladi, izvedeni finančni instrumenti, obdavčitev, dohodnina, kapitalski dobički
Objavljeno: 03.05.2010; Ogledov: 1960; Prenosov: 242
.pdf Celotno besedilo (614,29 KB)

93.
MODEL PRIDOBIVANJA FINANČNIH SREDSTEV SLOVENSKIH PODJETIJ IZ SKLADOV EVROPSKE UNIJE
Saša Sveršina, 2010, specialistično delo

Opis: Številna evropska podjetja, zlasti mikro, mala in srednje velika podjetja, se soočajo s posebnimi težavami pri dostopu do financiranja. To ne ogroža samo razvoja podjetij, temveč pogosto predstavlja oviro že za njihovo ustanovitev. Zato je nujno, da se podjetjem zagotovi privlačno finančno okolje z namenom pospeševanja podjetništva in s tem rasti v Evropi. Evropska unija se je prav iz tega vzroka resno lotila tega izziva in razvila številne različne oblike finančne pomoči za tovrstna podjetja.V nalogi smo razjasnili možnosti, ki jih ponuja Evropska unija za financiranje podjetij, zahtevane postopke in oblike pomoči, ki jih imajo podjetja na voljo v procesu pridobivanja sredstev iz skladov Evropske unije. V empiričnem delu naloge pa smo s pomočjo raziskave ugotavljali, kako uspešna so slovenska podjetja pri črpanju sredstev iz skladov Evropske unije.
Ključne besede: Mikro, mala in srednje velika podjetja (MMSP), Evropska unija (EU), skladi Evropske unije, črpanje sredstev iz skladov Evropske unije, strukturni skladi, Evropski socialni sklad (ESS), pobude skupnosti
Objavljeno: 19.08.2010; Ogledov: 2884; Prenosov: 184
.pdf Celotno besedilo (1,59 MB)

94.
IZOBRAŽEVANJE TRŽNIKOV INVESTICIJSKIH SKLADOV
Karmen Merčun, 2010, diplomsko delo

Opis: POVZETEK Čeprav je Slovenija v primerjavi z ostalimi evropskimi državami dokaj pozno vstopila v tržno gospodarstvo, sta se v zadnjih letih tudi pri nas zelo razvila finančni trg in trg kapitala. Investicijski skladi kot ena od možnih oblik varčevanja postajajo pomembni udeleženci na finančnem trgu. S porastom števila investicijskih skladov v Sloveniji so se oblikovale tudi različne prodajne poti in posledično se je zelo dvignilo število tržnikov, ki te sklade tržijo. Diplomsko delo je sestavljeno iz treh delov. V prvem delu smo s pomočjo literature predstavili samo izobraževanje torej pomen izobraževanja, njegove oblike in metode ter motivacijo oz. ovire pri izobraževanju. V nadaljevanju je predstavljen tudi pojem izobraževanja odraslih. V drugem delu smo predstavili finančni trg, opredelitev investicijskih skladov in trženje le-teh. Na kratko smo opisali tudi združenje in sam Preizkus znanj s področja trženja investicijskih skladov in prodaje investicijskih kuponov oz. delnic investicijskih skladov. V tretjem praktičnem delu pa smo za metodo raziskave uporabili anketiranje. Zadnji dan priprav na preizkus znanj s področja trženja investicijskih skladov in prodaje investicijskih kuponov oziroma delnic investicijskih skladov smo nekaterim udeležencem naključno razdelili anketne liste z vprašanji glede organizacije prej omenjenega izobraževanja. Z anketo smo želeli ugotoviti, kako so udeleženci zadovoljni s samim izobraževanjem, kaj jim je bilo na izobraževanju všeč in kaj jih je motilo, kot tudi morebitne predloge za izboljšanje izobraževanja. Vrnjene anketne liste smo analizirali in z rezultati sprejeli oz. zavrnili vnaprej postavljene hipoteze. Ugotovili smo, da so udeleženci po večini zadovoljni z izobraževanjem, delom organizatorja in izbiro predavateljev. Rezultate analize ankete smo posredovali tudi organizatorju izobraževanj, kar mu bo pomagalo pri izboljšanju zadovoljstva udeležencev na samem izobraževanju.
Ključne besede: izobraževanje, investicijski skladi, preizkus znanj s področja trženja investicijskih skladov in prodaje investicijskih kuponov oziroma delnic investicijskih skladov
Objavljeno: 20.08.2010; Ogledov: 1402; Prenosov: 99
.pdf Celotno besedilo (404,08 KB)

95.
ANALIZA KONKURENTOV DRUŽBE ZA UPRAVLJANJE INFOND D.O.O. V SLOVENIJI
Miha Pitamic, 2010, diplomsko delo

Opis: Sodobno poslovno okolje postavlja pred družbe za upravljanje številne nove izzive in spremembe, ki se jim le-te morajo prilagoditi, če si želijo zagotoviti tako obstoj kot tudi rast. V takšnem okolju je tržna uspešnost podjetja v veliki meri odvisna tudi od ustrezno oblikovanih strategij, na podlagi katerih podjetje uspešno konkurira ostalim podjetjem na trgu. Oblikovanje uspešnih in učinkovitih strategij zahteva poznavanje lastnih zmožnosti ter zunanjega okolja organizacije, v okviru katerega je odločilnega pomena poznavanje konkurence. V ta namen se v sodobnih podjetjih poslužujejo raziskovalnih tehnik, ki jih nudi znanstvena metoda analize konkurentov. Eno od pomembnejših orodij omenjene analize je primerjalna analiza konkurentov, oziroma benchmarking. S pomočjo benchmarkinga, ki pomeni sistematično in neprestano merjenje in primerjanje poslovnih rezultatov z ostalimi podjetji, lahko podjetje premaga svoje konkurente. Podjetje si tako zada za cilj preučiti, spoznati, uporabiti ter izpopolniti najboljše prakse, vse z namenom, da postane samo še boljše. Po opravljeni analizi ugotavljamo, da družba Infond d.o.o. ostaja v koraku z vsemi ostalimi družbami za upravljanje na slovenskem trgu, saj so finančni kazalci in ponudba storitev v večini primerljivi z najboljšimi v panogi. Razširitev segmenta ponudbe vzajemnih skladov je po našem mnenju nujna za ohranitev ugodnega položaja družbe na slovenskem trgu, vlagati pa bo potrebno tudi v razvoj prodajne mreže na tujih tržiščih.
Ključne besede: analiza konkurentov, benchmarking, strateški marketing, Infond d.o.o., družba za upravljanje, vzajemni skladi.
Objavljeno: 20.09.2010; Ogledov: 1344; Prenosov: 114
.pdf Celotno besedilo (735,00 KB)

96.
RAČUNOVODSTVO V INVESTICIJSKIH SKLADIH
Minka Verk, 2010, diplomsko delo

Opis: Računovodstvo je v različnih državah sveta zaradi različnih zgodovinskih, ekonomskih in družbenih sistemov za vsako posamezno državo specifičen. Večina držav uporablja nacionalne zakone in standarde in tako se posledično računovodski izkazi gospodarskih subjektov, v našem primeru investicijskih skladov, med državami razlikujejo in niso povsem primerljivi. V diplomski nalogi je predstavljeno računovodstvo, zakonodaja, predvsem pa zunanje računovodsko poročanje investicijskih skladov v Sloveniji, v Indiji, Kanadi, ZDA ter v povezavi z MSRP. Globalno poslovanje investicijskih skladov izraža potrebo po enotnih, nadnacionalnih računovodskih standardih, ki bi zagotovili primerljivost računovodskih poročil po svetu. Nekateri strokovnjaki pravijo, da bi lahko MSRP uporabili za nadnacionalne računovodske standarde za investicijske sklade. Uporaba MSRP je zaenkrat obvezna le v nekaterih državah za investicijske sklade.
Ključne besede: Investicijski skladi, računovodstvo, računovodsko poročanje, globalizacija
Objavljeno: 01.10.2010; Ogledov: 1243; Prenosov: 110
.pdf Celotno besedilo (668,04 KB)

97.
VPLIV FINANČNE IN GOSPODARSKE KRIZE NA VARČEVALNE NAVADE SLOVENCEV
Sara Šarkanj, 2010, diplomsko delo

Opis: POVZETEK Pod pojmom varčevanje razumemo odpoved porabi denarnih sredstev v danem trenutku z namenom njihovega oplemenitenja in porabe v prihodnosti. Glede na to, da ima vsak človek svoje potrebe, zamisli, navade, dohodek in želje, se tudi glede na to odloča za različne oblike varčevanja. V diplomskem delu smo opisali štiri dejavnike, ki pri odločitvah igrajo pomembno vlogo. Opredelili smo tipičnega slovenskega varčevalca in analizirali gibanje varčevanja v Sloveniji pred in po izbruhu finančne in gospodarske krize. Pri tem smo izpostavili dva mejnika, ki sta vplivala na spremembo varčevalnih navad, in sicer vstop Slovenije v Evropsko unijo in s tem prevzem nove denarne valute, ter izbruh finančne in gospodarske krize. Raziskali smo vzroke za izbruh krize v svetu in pri nas, ter opisali spremembe na slovenskem finančnem trgu zaradi njih. Podrobneje smo analizirali gibanje varčevanja v času krize v bankah, vzajemnih skladih in plemenitih kovinah. Na koncu smo primerjali še preference bank in zavarovalnic ter opisali pojem paradoks varčevanja.
Ključne besede: finančna kriza, gospodarska kriza, varčevanje, varčevalne navade, depozit, skladi, naložbe
Objavljeno: 06.12.2010; Ogledov: 2425; Prenosov: 433
.pdf Celotno besedilo (1,85 MB)

98.
VZAJEMNI SKLADI KOT OBLIKA VARČEVANJA ZA POKOJNINO
Gregor Bevc, 2011, diplomsko delo

Opis: V današnjem sistemu in času ima varčevanje pomembno vlogo pri vsakem posamezniku. Ljudje varčujejo na različne načine, za različne namene in različno časovno obdobje. V diplomskem delu bomo obravnavali vzajemne sklade kot eno izmed oblik varčevanja za pokojnino. V sodobni družbi je vedno bolj aktualna tema pokojnina in pokojninski sistem, kajti nanju vplivajo različni družbeni pojavi. Slovenija spada med države, kjer je pojav naraščanja deleža starega prebivalstva zelo očiten. Z drugimi besedami to pomeni, da bo pritisk na javno pokojninsko blagajno, kamor vplačujejo obvezne pokojninske prispevke zaposleni in iz katere se financirajo pokojnine iz obveznega pokojninskega zavarovanja, vedno večji. Projekcije kažejo, da bo ob dosedanjih trendih število upokojencev doseglo število zaposlenih že kmalu po letu 2020.
Ključne besede: - Varčevanje - Vzajemni skladi - Pokojnina - Pokojninski sistem - Upokojenec
Objavljeno: 15.04.2011; Ogledov: 1353; Prenosov: 130
.pdf Celotno besedilo (1,03 MB)

99.
METODE ZA DOLOČANJE UTEŽI KRITERIJEV PRI IZBIRI VZAJEMNEGA SKLADA
Iva Klančnik, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo podrobneje obravnavali vzajemne sklade, ki so vse bolj priljubljena naložbena možnost za vse vrste vlagateljev. Problem izbire vzajemnega sklada smo reševali po korakih z računalniškima programoma Web-HIPRE in Expert Choice. Osredotočili smo se predvsem na metode za določanje uteži kriterijev, ki temeljijo na različnih skalah, in na individualno odločanje. V prvem primeru smo oblikovali dva modela, na podlagi preferenc odločevalca 1, ki se razlikujeta v izbiri metode za določanje uteži kriterijev in primerjali dobljene rezultate. V drugem primeru pa smo analizirali vpliv ocen dveh odločevalcev,z različnimi preferencami, na končno izbiro vzajemnega sklada.
Ključne besede: večkriterijsko odločanje, alternative, atributi, kriteriji, metode za določanje uteži kriterijev, Web-HIPRE, SMART, SWING, SMARTER, direktna metoda, Expert Choice, AHP, vzajemni skladi
Objavljeno: 09.05.2011; Ogledov: 1816; Prenosov: 255
.pdf Celotno besedilo (3,77 MB)

100.
VIRI FINANCIRANJA IZ SKLADOV EVROPSKE UNIJE
Klavdija Dervarič, 2010, diplomsko delo

Opis: Cilj EU je postati ena najbolj uspešnih gospodarskih velesil. Na tej poti pa jo ovirajo predvsem nove članice, ki so gospodarsko slabše razvite. To velja predvsem po njeni največji širitvi leta 2004, ko je del EU postala tudi Slovenija. Da bi te razlike odpravila, je EU ustanovila kohezijsko politiko, ki pomaga najmanj razvitim državam in regijam, da bi dosegle razvitost Skupnosti. To dosega s pomočjo strukturnih skladov, ki so namenjeni spodbujanju ekonomske in socialne kohezije, izboljšanju in povečanju zaposlovanja v EU, pomoč kmetijstvu in usmerjanju ribištva. Poleg strukturnih skladov je še Kohezijski sklad, ki deluje na področju okolja in prometnih omrežij. Kohezijska politika nudi osrednjo razvojno priložnost, da se države (tudi Slovenija) približajo gospodarski razvitosti Skupnosti. Empirična raziskava, ki je potekala v sklopu tega diplomskega dela, je pokazala, da je velik del anketirancev seznanjenih s tem, da EU dodeljuje sredstva za sofinanciranje projektov. Kar 68 odstotkov anketirancev je mnenja, da Slovenija pri tem ni najbolj uspešna. Čeprav je Slovenija neto prejemnica sredstev iz proračuna EU, to ni zadosten pokazatelj uspešnosti črpanja sredstev. V prihodnje se mora Slovenija bolj potruditi, da bi učinkoviteje črpala ta sredstva, predvsem na področju administrativne absorpcijske sposobnosti. Za zagotavljanje boljše administrativne absorpcijske sposobnosti in posledično z boljšim črpanjem sredstev bo dosežen gospodarski razvoj in večja blaginja državljanov.
Ključne besede: EU, proračun, strukturna politika, strukturni skladi, Kohezijski sklad, Agenda 2000, finančna perspektiva 2007-2013, absorpcijska sposobnost.
Objavljeno: 03.05.2011; Ogledov: 1340; Prenosov: 209
.pdf Celotno besedilo (685,30 KB)

Iskanje izvedeno v 0.27 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici