Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Z razvojem je Evropska unija ustvarila različne mehanizme in politike v smeri izvajanja ukrepov, pomoči, zagotavljanja storitev, razvoja, vojaških posegov itd. Skladi Evropske unije predstavljajo instrumente ali programe, ki nudijo pomoč državam članicam ali državam kandidatkam za članstvo v razvoju na različnih področjih. Na splošno so skladi oziroma programi namenjeni državam članicam, a za olajšanje njihove priprave na članstvo držav kandidatk je del teh sredstev odprt za države kandidatke ali posebna sredstva zgolj za predpristopno pomoč, ki pa je poseben interes ali namen te raziskave. V skladu s tem smo se pri nadaljnji opredelitvi problema usmerili ravno na Republiko Makedonijo kot državo kandidatko za članstvo v Uniji, s poudarkom na izkoriščenosti na državni ravni. Do danes je več skladov prispevalo ali ponudilo priložnost za podporo državam članicam EU in državam kandidatkam za članstvo. Skladi so eden od instrumentov, ki pomagajo neenakim ali manj razvitim državam doseči razvojno raven tistih, ki so bolj razviti. Skladi so instrumenti, ki v veliki meri prispevajo k olajšanju predpristopne poti kandidatkam predvsem s finančno pomočjo ter pomočjo na številnih področjih, ki so pomembna tako za Unijo kot tudi za države kandidatke. V začetnih poglavjih magistrskega dela smo opredelili Evropsko integracijo, njene cilje in njeno ekonomiko oziroma zakaj se države hočejo integrarati v EU, katere so prednosti in slabosti, izzivi in možnosti, pojasnili smo evolucijo Evropske Unije oziroma, kako je prišlo do politične in ekonomske skupnosti, opredelili sklade za predpristopno pomoč in pojasnili njihove cilje in naloge, opisali sestavine oziroma komponente teh skladov ter na kratko opisali njihovo implementacijo v Republiki Makedoniji. V nadaljevanju smo analizirali izkoriščenost sredstev Instrumenta za predpristopno pomoč na državni ravni, in sicer glede na vrsto pogodb, organ ki vodi posel, vrsto uporabnika, v primerjavi z nacionalno udeležbo. Analizirali smo tudi sredstva glede na osnovne makroekonomske kazalnike ter podali dokaz za postavljeno hipotezo s pomočjo linearne regresije.
Ključne besede: Instrument za predpristopno pomoč, Evropska unija, skladi EU, evropske integracije.
Objavljeno v DKUM: 21.05.2019; Ogledov: 1030; Prenosov: 163
Celotno besedilo (1,32 MB)

Opis: Podpora Evropske unije za izpeljavo projektov in programov se izkazuje na najrazličnejših področjih. Z izvajanjem kohezijske politike stremi k odpravi ekonomskih in socialnih razlik v razvitosti med posameznimi regijami. Na podlagi kohezijske politike se sredstva usmerjajo premišljeno, z namenom dviga zaposlovanja, dodatnih naložb v raziskave in razvoj, zmanjšanja vpliva na podnebne spremembe, dviga nivoja izobraževanja in zmanjšanja revščine ter socialne izključenosti. V magistrski nalogi smo podrobneje opisali in predstavili kohezijsko politiko, ki kot ena izmed glavnih naložbenih politik v Evropski uniji preko strukturnih skladov in kohezijskega sklada zagotavlja potrebne vire za izpeljavo raziskovalno-razvojnih projektov. Analizirali smo tudi uspešnost Republike Slovenije pri črpanju sredstev za izpeljavo raziskovalno-razvojnih projektov ter predstavili proces pridobitve finančnih sredstev za izpeljavo raziskovalno-razvojnih projektov na primeru javnega razpisa RRI 2.
Ključne besede: Evropska unija, kohezijska politika, strukturni skladi, kohezijski sklad, Strategija pametne specializacije, javni razpis, raziskovalno-razvojni projekti, proces pridobitve sredstev.
Objavljeno v DKUM: 24.09.2018; Ogledov: 1582; Prenosov: 254
Celotno besedilo (1,23 MB)

Opis: Občani vsake občine želijo imeti ustrezne pogoje za življenje. Za nekatere so ti pogoji minimalni, nekateri občani pa imajo postavljene višje standarde za življenje. Občina oz. lokalna skupnost, kot osnovna enota razvoja na lokalnem nivoju, skuša zadovoljiti čim širši krog občanov kar se tiče njihovih potreb. Vendar je potrebno ugotoviti, da so občine omejene s svojimi sredstvi, zato so nekateri občani nezadovoljni s standardi, ki jih zagotavlja lokalna skupnost. Občine so najprej zavezane k izpolnjevanju zakonskih obveznosti, ki pa se v večini primerov ne poznajo v izgrajeni infrastrukturi, ki jo občani najprej opazijo. Zato je pomembno, da občinska uprava z županom na čelu v vsaki občini dobro pozna realne potrebe na terenu in ne samo želje občanov. Za zadovoljevanje vseh potreb so potrebna finančna sredstva, finančna sredstva pa so omejena. Izgradnja infrastrukture v lokalnem okolju torej ni samoumevna, ampak je za realizacijo infrastrukturnih projektov s strani občinske uprave potrebno vložiti kar precej napora. Po navadi se pri realizaciji projektov zatakne pri manjkajočih finančnih sredstvih. Občina ima polega lastnih virov na voljo še vire iz naslova zadolževanja, vendar to ni najbolj zaželen ukrep. Najbolj optimalna rešitev je, da se za izvedbo infrastrukturnih projektov pridobijo ustrezna sofinancerska sredstva. S pridobitvijo prepotrebnih sofinancerskih sredstev je realizacija infrastrukturnih projektov hitrejša in s tem tudi kakovost življenja občanov boljša. Potrebe občin pri izvedbi teh projektov so večje, kot pa je njihova finančna zmožnost in zato je pridobitev takšnih virov skoraj nujna. Ključen namen naloge je pokazati način za pridobitev ustreznih sofinancerskih sredstev, s poudarkom na evropskih sredstvih za regionalni razvoj. Kot praktičen primer je prikazano koriščenje teh sredstev v Občini Slovenska Bistrica. Občina Slovenska Bistrica je sredstva za regionalni razvoj v obdobju 2007 – 2013 uspešno koristila, za kar pa se je morala tudi zadolžiti. S tem smo potrdili eno izmed postavljenih hipotez. Ključno vprašanje je, kaj sledi občinam v obdobju 2014 – 2020 glede sofinanciranja infrastrukturnih projektov. Te realnosti se občine žal že zavedajo, saj je dejstvo takšno, da je za občine do leta 2020 žal na voljo le peščica evropskih sredstev.
Ključne besede: financiranje občin, sofinancerska sredstva, razvoj regij, evropski skladi, realizacija projektov
Objavljeno v DKUM: 12.12.2016; Ogledov: 1526; Prenosov: 232
Celotno besedilo (860,08 KB)

Opis: Prednosti vlaganja v vzajemne sklade pred vlaganji v vrednostne papirje so razpršenost tveganja in sredstev, nizki stroški, likvidnost, preglednost naložbe ter profesionalno upravljanje premoženja visoko usposobljenih strokovnjakov. Slovenci imamo v svojem portfelju največ delniških skladov, in sicer kar 70 %, kar pomeni, da smo v primerjavi z evropskim vlagateljem, katerega sredstva v navedeno naložbo ne presegajo 30 % portfelja, nagnjeni k visokemu tveganju. Sklad je uspešen, ko doseže pravo razmerje med tveganjem in donosnostjo v določenem časovnem obdobju, uspešnost skladov pa lahko merimo tudi z različnimi kazalniki. Prednost merila uspešnosti vzajemnih skladov na osnovi metode Capm in njenih kazalnikov (Sharpovega, Treynorjevega, Jensenovega ter kazalnika Sortino), je ta, da upoštevajo tako donosnost kot tveganje naložbe hkrati. Mere uspešnosti, ki smo jih izračunali s kazalniki, pa se lahko ob spremembi izbire netvegane naložbe (v našem primeru je bila to slovenska državna obveznica RS 68) in primerljivega indeksa − Benchmarka (v našem primeru FTSE All-World Index) popolnoma spremenijo. Na osnovi analize delniških vzajemnih skladov smo ugotovili, da je bil v celotnem proučevanem obdobju od leta 2011−2014 najbolje upravljan sklad NLB delniški globalni, ki je dosegel 21,96-odstotno donosnost, sledi pa mu sklad Alta Global z 20,98-odstotno donosnostjo; oba sklada pa sta dosegla tudi najvišje vrednosti kazalnikov. Sklad NLB delniški je bil med vsemi skladi tudi med najbolj tveganimi, vendar pa lahko visoko tveganje opravičimo z njegovo najvišjo donosnostjo. Skladi lahko imajo kljub podobni naložbeni politiki velike razlike v donosnosti, kar smo z našo analizo dokazali, v primerjavi z mednarodno konkurenco pa so te razlike še večje. Donosnost skladov tujih upravljavskih družb v proučevanem obdobju je bila za kar 100-odsototkov večja od donosnosti skladov domačih upravljavskih družb.
Ključne besede: delniški vzajemni skladi, globalni trgi, tveganje in donosnost, kazalniki uspešnosti sklada
Objavljeno v DKUM: 28.10.2016; Ogledov: 1927; Prenosov: 164
Celotno besedilo (1,05 MB)

Opis: Pokojninski sistemi razvitih držav so v času krize, ki ji na določenih področjihše ni videti konca, zelo na udaru. Zaradi vse slabšega razmerja med zaposlenimi in upokojenci je vzdržnost dokladnega sistema pokojnin pod velikim pritiskom. V takšnih razmerah morajo zaposleni čim prej sami ali preko delodajalcev začeti varčevati za svoje pokojnine in si tako zagotoviti finančno varnost po upokojitvi. Slovenski pokojninski skladi že ponujajo naložbeno politiko življenjskega cikla člana, vendar bomo morali za analizo donosnosti takšnega načina varčevanja počakati še kar nekaj časa. Med tem pa že imamo podatke naložbenih politik z zajamčenim donosom, ki so pri nas na voljo že več kot 15 let. Na donos pokojninskih skladov, ki vlagajo v pretežni meri v manj tvegane naložbe, pa vplivajo predvsem razmere na trgu obrestnih mer in kreditno tveganje izdajalcev naložbenih produktov. Trenutno se v Evropski monetarni uniji obrestne mere bližajo ničli, nekatere pa so že prestopile na negativno stran. Takšno stanje pa na dolgi rok ne prinaša visokih donosov s strani sorazmerno varnih naložb, zato se morajo upravljavci pokojninskih družb ozirati k bolj tveganim naložbam.
Ključne besede: ZPIZ-2, pokojninski sistem, pokojnine, obrestne mere, pokojninski skladi
Objavljeno v DKUM: 26.08.2016; Ogledov: 1292; Prenosov: 139
Celotno besedilo (1,15 MB)