| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 21
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Fizična zaščita oboroženih in drugih varnostnih sil kot kritična infrastruktura
Teodora Ivanuša, Emanuel Banutai, Iztok Podbregar, 2011, pregledni znanstveni članek

Opis: Namen prispevka: Veliko število tveganj in nevarnosti je povezanih z izpustom toksičnih industrijskih materialov (TIM) ali ROTA dogodki (drugačni izpusti nevarnih snovi - angl. Release Other Than Attack). Prepričanje, da je vojaška zaščitna oprema v primeru tovrstnih izpustov brezhibna, spada med najnevarnejša varnostna prepričanja. Namen prispevka je izpostaviti naslednje izbrane vidike obravnavanj: Ali smo resnično prepričani, da oborožene in druge varnostne sile v jedrskih, radioloških, kemičnih in bioloških (JRKB) okoljih in/ali okoljih TIM ne morejo postati tarča civilnih izgredov zaradi potrebe civilistov po osebni zaščiti? Ali imajo vladna zaščitna vozila, osebje in varovano osebje osnovno zaščitno opremo (npr. dihalno masko) za JRKB in/ali TIM okolja? Zakaj ljudje niso sposobni potrebnega celostnega razmišljanja? Metode: Prispevek je zasnovan na podlagi analize strokovne in znanstvene literature zveze NATO ter na aplikaciji Dialektične sistemske teorije (Mulej, 2000) na področje fizične zaščite kot kritične infrastrukture v okoljih izpusta toksičnih industrijskih materialov. Praktična uporabnost: Dojemanje uporabnosti fizične zaščite je pogosto precenjeno, saj upošteva le prednosti, ne pa tudi pomanjkljivosti, ki jo fizična zaščita ima. Prav pomanjkljivosti pa so tiste, ki v okoljih JRKB/TIM lahko odločajo o (ne)preživetju. Ker prispevek dviga stopnjo osveščanja o problematiki, ima neposredno praktično uporabnost za slovenske varnostne organe, ki ne samo da se pogosto ne zavedajo teh pomanjkljivosti, temveč tovrstne fizične zaščite v nekaterih primerih sploh nimajo (npr. v vladnih zaščitnih vozilih). Izvirnost/pomembnost prispevka: Avtorji so postavili unikatno definicijo zaščitne opreme kot kritične infrastrukture v TIM in ROTA okoljih z uporabo sistemskega razmišljanja oziroma celostnim pristopom (Mulej, Čančer, Hrast, Jurše, Kajzer, Knez-Riedl, Mulej, Potočan, Rosi, Uršič in Ženko, 2007). Vojaška zaščitna oprema lahko zagotavlja učinkovito, marginalno ali zelo slabo zaščito v TIM okoljih. Stopnja zaščite je namreč odvisna od vrste TIM, njegove koncentracije, vremenskih razmer, disperzijskih modelov in časa izpostavljenosti. Vojaški filtri so optimizirani za znane TIM in ne zagotavljajo kisika v okoljih izpodrinjenega kisika, kjer je potrebno kisik dovajati.
Ključne besede: toksični industrijski materiali, TIM, vojska, fizična zaščita, sistemsko razmišljanje
Objavljeno v DKUM: 11.05.2020; Ogledov: 369; Prenosov: 32
.pdf Celotno besedilo (452,70 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Vpliv dokapitalizacije na dobičkonosnost in makroekonomski učinek sistemskih bank zda in eu v času globalne finančne krize
Matej Tomec, 2017, doktorska disertacija

Opis: Z empiričnim testiranjem smo sprva raziskovali vpliv obsega dokapitalizacije in tipa investitorja na dobičkonosnost bank. Regresijske ocene so pokazale takojšen negativni vpliv obsega dokapitalizacije na dobičkonosnost bank, ki pa z zamikom enega leta postane pozitiven. Pozitivni vpliv z zamikom je pričakovan, še posebej v času krize, ko višji obseg dokapitalizacije banki omogoča učinkovitejše čiščenje slabega dela portfelja ob hkratnem doseganju kapitalskih zahtev in sposobnosti povečanja obsega poslovanja v prihodnje. Pri tem iz regresijskih ocen ni možno zaznati večje razlike med obsegom dokapitalizacije pri zasebnih investitorjih in državo. Banke, dokapitalizirane z državnim denarjem, so bile pogosto v večjih težavah in niso bile sposobne pritegniti dovolj zanimanja za zasebne investitorje, poleg tega so bile zaradi državne dokapitalizacije zavezane k sprejetju različnih ukrepov (zaveze EK). Vendar so bile državne dokapitalizacije pogosto obsežnejše v primerjavi z zasebnimi, kar je kljub večjim težavam bank povečalo sposobnost učinkovite sanacije in prispevalo k podobnemu vplivu na dobičkonosnost kot pri bankah, dokapitaliziranih z zasebnim kapitalom. S številnimi nepravimi spremenljivkami smo v nadaljevanju testirali še vpliv časa dokapitalizacije bank na dobičkonosnost. Tudi čas dokapitalizacije se je izkazal kot statistično značilen in pomemben pri doseganju dobičkonosnosti, saj je pri bankah, dokapitaliziranih na začetku krize (v prvih dveh letih), vpliv na dobičkonosnost bolj pozitiven v primerjavi z bankami, dokapitaliziranimi kasneje v času krize. Razlika v času dokapitalizacije je prisotna, kadar testiramo vpliv na dobičkonosnost ob koncu raziskovalnega obdobja, v letih 2014 in 2015, ko je večina bank že izšla iz krize. V tem primeru je vpliv na dobičkonosnost pri bankah, dokapitaliziranih na začetku krize, pozitiven, pri bankah, dokapitaliziranih kasneje v času krize pa visoko negativen. S hkratnim testiranjem obsega in časa dokapitalizacije so regresijske ocene pokazale, da je vpliv pri bankah, dokapitaliziranih na začetku krize, naraščajoče pozitiven z obsegom dokapitalizacije. Tovrstni rezultati so pričakovani, saj so banke s hitro in obsežno izvedeno dokapitalizacijo sposobne dosegati kapitalske zahteve in obenem pospešiti razdolževanje z učinkovitim čiščenjem nedonosnega portfelja. Obsežna in hitra dokapitalizacija prav tako poveča sposobnost bank za rast kreditiranja in drugih poslovnih aktivnosti s pozitivnim vplivom na dobičkonosnost. Poznavanje determinant dobičkonosnosti je ključno tako za uprave in lastnike bank kot tudi vlade posameznih držav, ki so in morda še bodo prisiljene dokapitalizirati nacionalne sistemsko pomembne banke. Le z zadovoljivo dobičkonosnostjo bodo banke lahko v daljšem obdobju obstale na konkurenčnem bančnem trgu, prav tako pa bo visoka dobičkonosnost omogočila povrnitev investicije (državne pomoči) in doseganje zahtevanega donosa. Cilj vseh deležnikov bi tako morala biti hitra povrnitev dobičkonosnosti bank in, kot je pokazala empirična raziskava v doktorski disertaciji, sta pomembna dejavnika pri tem obseg in čas dokapitalizacije. Posledično bi v času krize morali hitro in učinkovito oceniti kvaliteto portfelja, prepoznati izgube bank in izvesti ustrezne dokapitalizacijske ukrepe. Kot se je izkazalo v nedavni bančni krizi, je tudi ob razmeroma visoki kapitalski ustreznosti na začetku krize, banka zaradi medsebojne povezanosti finančnih institucij med krizo potrebovala dokapitalizacijo. V času krize sta namreč stabilnost in zaupanje lahko zelo krhka in ju hitro nadomesti panika z izrazitimi negativnimi učinki. Hitro izvedena in dovolj obsežna dokapitalizacija lahko ob tem precej poveča pozitivni vpliv na dobičkonosnost banke, kar je v interesu tako posamezne finančne institucije kot celotne ekonomije.
Ključne besede: dokapitalizacija, sistemsko pomembne banke, bančna kriza, dobičkonosnost, sistemska cenilka GMM
Objavljeno v DKUM: 28.06.2018; Ogledov: 2033; Prenosov: 158
.pdf Celotno besedilo (2,38 MB)

3.
Vloga medicinske sestre pri sistemskem zdravljenju pacienta z rakom
Neža Smrečnik, 2016, diplomsko delo

Opis: Vloga medicinske sestre pri sistemskem zdravljenju pacienta z rakom je izrednega pomena. Medicinska sestra je oseba, ki pacienta doživlja kot celoto in oseba, ki se vključuje v samo sistemsko zdravljenje, zdravstveno nego pacienta, informiranje pacienta in zdravstveno vzgojo, dajanje nasvetov ter napotkov o obvladovanju stranskih učinkov. Domet znanja medicinske sestre na področju sistemske terapije sega daleč, saj mora obvladovati specialna znanja, različne tehnologije in nove načine zdravljenja. V diplomskem delu smo predstavili posamezna sistemska zdravljenja pacientov z rakom in vlogo medicinske sestre pri le-teh, opisali smo stranske učinke sistemskih zdravljenj in naloge medicinske sestre, ki se ob tem pojavljajo. S podrobno analizo domače in tuje literature smo si odgovorili na zastavljeni raziskovalni vprašanji in ugotovili, da je pri zdravljenju pacienta z rakom vloga medicinske sestre najvidnejša pri sami zdravstveni vzgoji in informiranju ter izobraževanju pacienta, ta vloga pa pride do izraza najbolj pri obvladovanju stranskih učinkov sistemskega zdravljenja, ter da se stranski učinki pri različnih sistemskih zdravljenjih pojavljajo v različni veličini in količini, s tem pa tudi naloge medicinske sestre, najbolj obsežne so pri sistemskem zdravljenju s citostatiki.
Ključne besede: sistemsko zdravljenje raka, vloga medicinske sestre, kemoterapija, tarčna zdravila, hormonska zdravila
Objavljeno v DKUM: 07.02.2017; Ogledov: 1250; Prenosov: 232
.pdf Celotno besedilo (415,04 KB)

4.
Vpeljava konceptov sistemskega mišljenja v predšolskem obdobju
Tadeja Sobočan, 2016, diplomsko delo

Opis: Otrokov celostni razvoj je v času predšolskega obdobja izredno intenziven, kar vključuje tudi razvoj ravni njegovega mišljenja. Zato je pomembno, da se na tej točki začne razvijati v pravo smer tudi njegov način razmišljanja. Zadnje čase v poučevanju pridobiva na veljavi pojem sistemskega mišljenja, vendar šele na kasnejših stopnjah izobraževanja. Vpeljava osnovnih konceptov sistemskega mišljenja bi sicer bila smiselna že v obdobju zgodnjega poučevanja, a je konkretnega gradiva na to temo zelo malo. Ker se predšolski otroci šele seznanjajo s tovrstnim pristopom in imajo omejene zmožnosti, je zelo pomembno, da način dela in izbrane primere čim bolj prilagodimo njihovim sposobnostim. Pri tem je ključnega pomena, da se poslužujemo tematik, ki so otrokom popolnoma razumljive, doumljive in jih prikažemo s pomočjo ilustracij in slikovnega gradiva. V nalogi bomo predstavili nekaj primerov z različnih področij, ki stimulirajo otrokovo mišljenje in ga vpeljujejo v sistemski način razmišljanja.
Ključne besede: učenje v vrtcu, sistemsko mišljenje, grafični prikazi, vzročno-posledični diagrami, naravoslovni eksperimenti
Objavljeno v DKUM: 06.02.2017; Ogledov: 1092; Prenosov: 283
.pdf Celotno besedilo (1,64 MB)

5.
PRAVNI VIDIKI NADZORA ECB NAD SLOVENSKIMI SISTEMSKIMI BANKAMI
Patricija Plahuta, 2016, diplomsko delo

Opis: Finančna kriza je odličen primer, s katerega smo se naučili, kako hitro se lahko razširijo negativni vplivi iz ene države v drugo in kakšno razdejanje lahko to pusti za sabo. Z namenom, da se zgodba ne bi več ponovila, se je junija 2012 Evropski svet odločil prekiniti začarani krog med bankami in državami in naznanil prihod bančne unije. Ta je zaživela 4. novembra 2014 z vzpostavitvijo prvega stebra bančne unije, ki je enotni mehanizem nadzora. V prvem poglavju diplomskega seminarja je predstavljen opis področja ter namen, cilji in hipoteze raziskave. V nadaljevanju sem raziskala, kako je sestavljena bančna unija, kakšni so njeni cilji, kaj zajema delovanje posameznega stebra bančne unije in na kašnem temelju sta bila utemeljena. V tretjem poglavju sem se podrobneje posvetila enotnemu mehanizmu nadzora kot prvemu stebru bančne unije. Raziskala sem, kako se delijo nadzorniške naloge, kakšna je organizacijska struktura in vloga Evropske centralne banke ter kako je potekala izvedba celovite ocene. V četrtem poglavju sem predstavila, kakšni so bili odzivi, kritike in predlogi strokovnjakov ob vzpostavitvi bančne unije. V zadnjem poglavju pa sem raziskala, kako je z dogajanjem na slovenskih tleh. Posvetila sem se slovenskim sistemskim bankam, predvsem Novi Kreditni banki Maribor in Novi ljubljanski banki, ki sta tudi sodelovali v stresnih testih.
Ključne besede: Evropska centralna banka, bančna unija, stresni testi, enotni mehanizem nadzora, sistemsko pomembna banka, nacionalni pristojni organi
Objavljeno v DKUM: 15.11.2016; Ogledov: 1001; Prenosov: 110
.pdf Celotno besedilo (851,39 KB)

6.
Likvidnostna past in domena stabilnosti bančnega sistema: mrežni pristop
Mitja Steinbacher, 2016, doktorska disertacija

Opis: Disertacija prinaša mrežni model bančnega sistema, ki ga definira kot dinamični, usmerjeni in uteženi graf med seboj povezanih bank, ki so izpostavljene nihanjem likvidnostnih potreb njihovih komitentov in vrednostih finančnih portfeljev in finančnih virov na finančnih trgih. Model omogoča preverjanje široke palete domnev o delovanju bank in povezav med nebančnim sektorjem, finančnimi trgi, regulatorji in monetarno politiko. Disertacija ob modelu prinaša metodologijo za merjenje stabilnosti bančnega sistema in likvidnostne pasti. V prvem sklopu disertacije nastavimo teoretski okvir virom tveganj za finančno-bančni sistem ter povezanosti med finančnimi cikli, bančnimi krizami, gospodarsko aktivnostjo in možnostmi regulatorjev pri monitoringu stabilnosti bančnega sistema in sistemskih vidikih regulacije. Sledi predstavitev konceptov teorije grafov v ekonomiji in financah in nekaterih pristopov, ki so potencialno uporabni pri raziskovanju bančnega sistema, predvsem transmisije likvidnostnih nihanj po bančnem sistemu in z njo povezanih absorpcijskih zmožnosti bančnega sistema in vplivov različnih tveganj na poslovanje bank in na stabilnost bančnega sistema. V tem sklopu predstavimo širšo uporabnost teorije grafov v ekonomiji in financah ter definiramo bančni sistem kot dinamični, usmerjeni in uteženi graf. Predstavimo osnovne značilnosti dinamičnih grafov in topoloških družin, ki jih uporabimo pri simulacijah našega modela. Stabilnost bančnega sistema razvijemo okrog Shannonove informacijske entropije in kompozitne cenilke za merjenje likvidnosti in sredstev v bančnem sistemu. S tem razširimo tradicionalno pojmovanje stabilnosti v literaturi, ki stabilnost praviloma meri s pomočjo dinamike stečajev v bančnem sistemu, z vključitvijo medbančnih likvidnostnih tokov in dinamike spreminjanja sredstev v bančnem sistemu. Likvidnostno past definiramo kot sposobnost bank za zapiranje likvidnostnih vrzeli nebančnih komitentov, s čimer prestavimo fokus hipoteze o likvidnostni pasti iz agregatne ravni v medbančni trg. Simulator modela medbančnega trga sestavimo okrog 16 temeljnih predpostavk, tvori ga pa 144 namišljenih bank. Število bank v modelu je določeno upoštevaje frekvenčno porazdelitev števila bančnih in denarnih institucij v državah članicah evrskega denarnega območja in glede na karakteristike topologij malega sveta. Banke imajo enotno strukturo bilanc in umetno generirano otvoritveno bilanco iz enotnih porazdelitev po postavkah sredstev in vnaprej predvidenih vrzeli do protipostavk v virih sredstev. Banke prilagajajo svoje medbančne operacije potrebam po likvidnosti. Slednje izvirajo iz dinamike posojil nebančnim komitentom in vlog, ki jih pri bankah hranijo nebančni komitenti. Banke so izpostavljene različnim tveganjem, proti katerim niso povsem zaščitene. Tveganja se kažejo v spreminjanju vrednosti bilančnih postavk. Ob tem predvidimo obstoj pozitivnega oziroma negativnega finančnega momenta, vendar ob navzgor omejenem tveganju in na način, da finančni moment ne more povzročiti bančne krize. Uravnavanje likvidnosti na medbančnem trgu glede na vpetost bank v medbančni trg je vezano na topološko strukturo medbančnega trga ter da lahko sistemski šoki privedejo bančni sistem bliže likvidnostni pasti kot idiosinkratični šoki ter da kapitalske rezerve nimajo neposrednega vpliva na sposobnosti bank pri zapiranju likvidnostnih vrzeli, ki nastajajo pri njihovih nebančnih komitentih. S simulacijami prikažemo na stabilizacijsko naravo medbančnega trga, saj se nestabilnost v poslovanju bank in relativno visoka oddaljenost bank od likvidnostne pasti v našem modelu ne odrazita v nestabilnosti bančnega sistema kot celote niti v večanju oddaljenosti bančnega sistema od likvidnostne pasti. Sledijo povzetki ključnih ugotovitev disertacije z metodološkim pojasnilom, prikazom ključnih implikacij modela za ekonomsko in monetarno politiko in z navedbo odprtih vprašanj in nadgradenj ponujenega modela medbančnega trga.
Ključne besede: bančni sistem, mrežni model, likvidnostna past, stabilnost, sistemsko tveganje, simulacije
Objavljeno v DKUM: 04.10.2016; Ogledov: 1792; Prenosov: 187
.pdf Celotno besedilo (18,16 MB)

7.
PRIMERJAVA ORGANIZACIJSKIH VREDNOT INOVATIVNIH PODJETIJ
Boštjan Cvetko, 2015, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo je usmerjeno v oblikovanje predloga modela adaptirano sprejetih vrednot v organizacijah za povečanje inovativnosti. Temelji na sintezi novih sodobnih teoretičnih ugotovitev o organizacijskih vrednotah in empirični raziskavi adaptirano sprejetih vrednot 100 najinovativnejših podjetij, zajetih v raziskavi Thomson Reuters. V teoretičnem delu magistrskega dela začrtamo začetni raziskovalni kurz v prvem poglavju o sodobnem delovanju organizacij iz teorij organizacije in organizacijskega vedenja, ki ga apliciramo s sodobnim vidikom obravnave vsake organizacije kot poslovnega sistema, kar je nujna potreba in dana možnost, ki jo moramo upoštevati v sodobnih razmerah. Kontrastno razlikovanja vedenja uspešnih sodobnih podjetij od ostalih temelji in izhaja iz njihovih organizacijskih vrednot. Teoretični del razprave nadaljujemo v poglavju o organizacijskih vrednotah. Kljub mnogim razpravam in raziskovalnemu prizadevanju do jasnega in enotnega nastopa na teoretičnem področju organizacijskih vrednot še ni prišlo. Zato v tem poglavju ob upoštevanju sistemskih teorij in kibernetike poskušamo razviti sodobne ugotovitve in poiskati konsenz na teoretičnem področju organizacijskih vrednot. V naši teoretični razpravi smo v primerjavi z dosedanjimi teoretičnimi obravnavami organizacijske vrednote obravnavali bolj realno celovito kot dialektični sistem in razvili dva temeljna vidika obravnave: z vidika vsebine in odnosa med organizacijskimi vrednotami ter z vidika posameznika oziroma uporabnika vrednot. S tema dvema vidikoma obravnave realno celovito generalno pojasnimo nujno osnovo in ponazoritev podrobnosti koncepta organizacijskih vrednot, ki so do sedaj obravnavane parcialno z vidika posameznih teoretičnih struj. Celovitost obravnave organizacijskih vrednot zaokrožimo še z opredelitvijo organizacijskih vrednot, pregledom in analizo dosedanjih teoretičnih modelov organizacijskih vrednot ter pomembnostjo upoštevanja sodobnih lastnosti obravnave vrednot kot soodvisnega spleta (dialektičnega sistema). Skozi pregled dosedanjih raziskav o korelaciji med organizacijskimi vrednotami in inovacijskim vedenjem prikažemo odsotnost celovitih metodoloških pristopov in raziskav med fenomenoma organizacijskih vrednot in inovativnostjo. V zadnjem teoretičnem poglavju poudarimo potrebo in možnost sodobnih poslovnih sistemov po celovitem poslovanju in inoviranju, kot osrednji gonilni sili celovitega poslovanja. Poudarimo pomen managerskih inovacij, ki se uresničujejo skozi metodološke inovacije, ter skozi razpravo razvijemo in predstavimo model o kontinuumu soodvisnosti med organizacijskimi vrednotami in inovacijskim vedenjem. Skozi celoten diskurz v magistrskem delu izhajamo in apliciramo naše ugotovitve iz sodobnega celovitega sistemskega razmišljanja, ki temelji na sistemskih teorijah in poslovni kibernetiki. Tako teoretični del zaokrožimo z nujnostjo izhodišča sistemskega celovitega razmišljanja za uspešnost invencijsko-inovacijskega managementa in spodbujanje inovacijskega vedenja ter z aplikacijo poslovne kibernetike, kot dovolj zadostne in potrebne celovite možnosti za obvladovanje/kontroling/management zapletenih atributov poslovnih sistemov, kot so organizacijske vrednote, ter s tem tudi inovacijskega vedenja in inovativnosti. V empiričnem delu na vzorcu 100 najinovativnejši podjetjih s seznama Thomson Reuters z realno celovitim Schwartzovim modelom vrednot ugotavljamo značilen strukturni vzorec adaptirano sprejetih vrednot ter vpliv okolja, od koder podjetja izvirajo, in globalizacije na adaptirano sprejete vrednote. Ugotovimo in predstavimo, glede na dosedanje znane ugotovitve raziskav, raziskovalno provokacijo o odsotnosti korelacije med skupinami in dimenzijami adaptirano sprejetih vrednot in inovacijsko zmogljivostjo ter večjo možnostjo obetov za nastanek inovacijske zmogljivosti zgolj s promoviranjem in uporabo posameznih značilnih adaptirano sprejetih organizacijskih vrednot.
Ključne besede: organizacijske vrednote, adaptirano sprejete vrednote, inovacije, Thomson Reuters 100 inovativnih podjetij, celovito sistemsko razmišljanje, invencijsko-inovacijski management
Objavljeno v DKUM: 04.03.2016; Ogledov: 786; Prenosov: 148
.pdf Celotno besedilo (1,43 MB)

8.
9.
IMPLEMENTACIJA AKORDOV BASEL III V SLOVENSKI BANČNI SISTEM
Matej Logar, 2015, magistrsko delo

Opis: Implementacija globalnih bančnih standardov Basel III je namenjena zagotovitvi stabilnejšega finančnega sistema, ki med drugim skrbi za odgovorno in nemoteno delovanje celotnega gospodarskega sistema. Baselski komite je v odgovor pomanjkljivostim prejšnjih akordov, ter še pomembneje v odgovor posledicam globalne bančne krize predstavil vrsto predlogov, ki celostno obravnavajo področje bančne regulacije. Predstavljene nadgradnje, ter še posebej novosti, ki jih s seboj prinašajo novi akordi pa po drugi strani za banke predstavljajo določene izzive, ki se pojavljajo pri implementiranju predlaganih zahtev. V tem magistrskem delu smo obravnavane akorde predstavili v podobi, kot jih je javnosti predstavil Baselski komite. S tem želimo predstaviti celotno širino novih zahtev, v nadaljevanju pa analizirati aktualno stanje implementacije predlaganih zahtev pri obeh izbranih bankah. Prvi del tega dela se tako nanaša na celostno teoretično predstavitev nadgradenj in novitet akordov Basel III. Drugi del magistrskega dela pa je namenjen predstavitvi in analizi aktualnega stanja implementacije predlogov Baselskega komiteja v vsaki izmed izbranih bank. Vseskozi smo za lažjo navigacijo uporabljali enako zaporedje predstavljenih zahtev, tudi v empiričnem delu pri analizi izbranih bank. Obe poslovni banki, ki poslujeta v slovenskem bančnem sistemu, sta bili izbrani na podlagi primerljivega tržnega deleža skupne bilančne vsote, a z kontrastnim ozadjem lastništva. S tem želimo testirati ne samo dve medsebojno različni banki, temveč poglavitno tudi vlogo izvora lastništva, ter njegov vpliv na stanje implementacije zahtev akordov Basel III. Na podlagi analize, ter kasnejše primerjave podatkov smo prišli do zanimivih rezultatov, ki bralcu omogočajo prikaz stanja že doseženih zahtev pri obeh primerjanih bankah.
Ključne besede: Basel III, Baselski komite, Steber I, Steber II, Steber III, sistemsko pomembne banke, likvidnost, LCR, NSFR, kapitalske zahteve, likvidnostne zahteve
Objavljeno v DKUM: 18.05.2015; Ogledov: 1250; Prenosov: 340
.pdf Celotno besedilo (1,81 MB)

10.
RAZVIJANJE SISTEMSKEGA MIŠLJENJA NA PRIMERU DELOVANJA ČLOVEŠKIH ORGANOV
Andraž Vuherer, 2014, diplomsko delo

Opis: Namen tega diplomskega dela je predstaviti tematiko poučevanja sistemskega mišljenja širšemu krogu ljudi, saj je ta pristop k poučevanju še na začetku razvoja in se počasi vpeljuje v kurikulume širom sveta. Sama disciplina še nima podrobneje razvitih metodologij dela, saj še ni uveljavljena v samih izobraževalnih sistemih. Z diplomskim delom bi rad približal ta način razmišljanja ljudem, željnih novih načinov poučevanja in pogleda na razmišljanje. Prvotni namen sistemskega mišljenja je predvsem njegova uporabnost. Učenci morajo imeti možnost za uporabo sistemskega mišljenja v stvarnem življenju, vedeti pa morajo, da tega ne morejo usvojiti čez noč, saj potrebujejo ogromno vaje. Najlažja predstavitev sistemskega mišljenja je preko primera, zato sem se odločil, da to storim na primeru delovanja človeških organov, ker je to tematika, ki jo obravnavamo tudi v osnovni šoli in zelo pomembno je, da jo učenci razumejo, saj se pojavlja skozi vsa obdobja šolanja, pri športu, v poklicih in na razno raznih drugih področjih. V empiričnem delu, prav zaradi pomembnega poznavanja človeškega sistema, proučujemo razumevanje procesov v človeškem telesu in primerjavo z ostalimi sistemi pri učencih 3., 4. in 5. razreda. S pomočjo anketnih vprašalnikov smo ugotovili, da učenci na razredni stopnji razumejo osnove kroženja krvi in bitja srca, kompleksnejša vprašanja pa jim delajo težave.
Ključne besede: sistemsko mišljenje, razumevanje sistemov, študija sistema, pristop k poučevanju, vrste učenja
Objavljeno v DKUM: 28.01.2015; Ogledov: 975; Prenosov: 90
.pdf Celotno besedilo (2,49 MB)

Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici