| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 2448
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Nadgradnja sistema kakovosti v podjetju opikar d.o.o. po standardu iso 45001
Žiga Tantegel, 2022, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi je predstavljeno področje nadgradnje že obstoječih sistemov kakovosti v podjetju OPIKAR, d. o. o. Zaradi naraščanja zahtev na svetovnem trgu in zavedanja, da sta zdravje in varnost sodelavcev pri delu temeljni in najvišji postulat odgovornega vodenja podjetja, so se v podjetju odločili za vključitev sistema vodenja zdravja in varstva pri delu, po standardu ISO 45001:2018, v enovit sistem vodenja. Pristop, ki ga želimo udejanjiti, ne bo temeljil samo na implementaciji zahtev ciljnih standardov. Izgraditi želimo celovit poslovni sistem, v katerega bomo vključili vodila/zahteve ciljnih standardov in obravnavali vse relevantne poslovne funkcije. Tak pristop zagotavlja fizično in psihično zdravje, bolj zdrava in varna delovna mesta ter preprečuje poškodbe in druge okvare zdravja. Sistemsko težimo k zmanjševanju tveganja za zdravje in varnost pri delu ter načrtujemo izboljšave. Načrtovan sistem bo zagotavljal usposabljanja in usposobljenost osebja, ki se bo lahko prilagajalo neprestanim spremembam zahtev poslovnega okolja in bo stremelo h napredku. Končni rezultat naloge je pridobitev certifikata za uspešno nadgradnjo sistema kakovosti. Glavni cilj pa je trajnostno naravnan poslovni sistem.
Ključne besede: standard, ISO 45001, sistem kakovosti, varnosti in zdravje pri delu, tveganja, izboljšave, ukrepi
Objavljeno v DKUM: 23.06.2022; Ogledov: 27; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (2,95 MB)

2.
Razvoj sistema za detekcijo gibanja z uporabo platforme esp32 s podporo za naprave android
Nikola Vilar Jordanovski, 2022, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je bil ustvariti sistem za detekcijo gibanja, ki je sestavljen iz platforme ESP32, natančneje ESP32-CAM in ESP8266 Node MCU razvojni plošči, ki omogočata oddaljen nadzor preko mobilne aplikacije Android. Komunikacijo med razvojni plošči in mobilno aplikacijo zagotavlja Node.js zaledni sistem, ki gostuje na platformi Heroku. Z razvojem tehnologije se priljubljenost in zahteva po varnostnih sistemih samo povečuje. Varnostni sistemi so danes zahtevani tako v industrijski, kot tudi domači uporabi. Načini razvojev varnostnih sistemov so različni, od strojnega pristopa, programskega pristopa, do mešanega pristopa. Prav tako obstajajo različne vrste varnostnih sistemov, od orodij za nadzor delovanja programske ali strojne opreme do varnostnih sistemov za nadzor lokacij. Na tržišču imamo različne ponudnike, prav tako pa lahko varnostne sisteme razvijemo sami. S povečanjem priljubljenosti vgrajenih sistemov je razvoj domačega ročno-nadzorovanega varnostnega sistema preprost, saj ne zahteva veliko predznanja. Prav tako ne potrebuje prezahtevne strojne opreme in porabe, zaradi česar so takšni sistemi po navadi poceni za razvoj. S takšnim sistemom lahko od koder koli nadzorujemo želeni prostor in v primeru vdora posredujemo potreben dokaz. Čeprav obstajajo sistemi, ki kategorizirajo registrirane podatke in s tem lahko primerno odreagirajo, je za večno uporabnikov dovolj, če jim sistem le posreduje informacijo, ali je doma oz. v željenem prostoru vse v redu. Pridobljene podatke lahko potem sami posredujejo naprej. V okvirju te diplomske naloge smo razvili prav takšen sistem, ki preko preprostih ESP modulov in brezplačne platforme uporabniku sporoča o varnosti specifičnega prostora. V projektu modul ESP8266 zajeme podatke približno vsakih 10 sekund. Podatke dobiva preko različnih senzorjev, ki so povezani nanj. V primeru zahteve uporabnika pošlje zajete podatke v obliki odgovora. V primeru detekcije gibanja pošlje zahtevo za zajem slike. V primeru, da uporabnik zahteva sliko, se pošlje zahteva modulu ESP32-CAM, ki sliko pošlje v obliki odgovora. V praktičnem delu diplomske naloge smo najprej razvili zaledni sistem. Potrebno je bilo konfigurirati platformo za dostop do podatkov, sprejem, modifikacijo in pošiljanje zahtev in odgovorov, ki jih bo pošiljal vgrajeni sistem. Nato je bilo potrebno vzpostaviti povezavo posameznega ESP modula z internetom, s čemer bi lahko pošiljali zajete podatke na platformo za obdelavo. Na koncu je bilo potrebno implementirati funkcionalnosti vgrajenih sistemov, s katerimi smo lahko zajemali željene podatke za uporabnika in jih v obliki odgovorov na zahteve pošiljajo podatkovni bazi.
Ključne besede: Varnost območja, daljinski nadzor, ESP32-CAM, informacijski sistem
Objavljeno v DKUM: 22.06.2022; Ogledov: 52; Prenosov: 9
.pdf Celotno besedilo (3,46 MB)

3.
Tehnologije pri uporabi odprtih virov ionizirajočega sevanja v kliničnem okolju
Gregor Pintarič, 2022, magistrsko delo

Opis: Uvod: V naravnem okolju obstaja več vrst sevanj, ki se delijo na ne-ionizirajoča in ionizirajoča. Slednja se delijo na odprte (nezatesnjene) in zaprte (zatesnjene) vire. Odprte vire uporablja nuklearna medicina, ki pri delu z njimi uporablja različne tehnologije. Metode: V teoretičnem delu smo uporabili deskriptivno metodo. V empiričnem delu smo pregledali dokumentacijo institucije in izvajali meritve. Opravili smo enocentrično raziskavo v kliničnem okolju. Vključili smo 5 odprtih in 3 zaprte vire ionizirajočega sevanja. Z medicinsko tehnologijo, ki se uporablja v kliničnem okolju, smo izvajali meritve aktivnosti ob dostavi. Hitrosti doze smo merili na razdalji enega metra od vira in tik ob viru v njegovi zaščiti. Vzorec je zajemal 10 meritev posameznih odprtih in zaprtih virov. Izvedli smo simulacijo diagnostične aplikacije radiofarmacevtika 18F-FDG s pomočjo sistema za infundiranje MEDRAD® Intego PET Infusion System (INT SYS 200). Rezultati: Ugotovili smo, da se odprti viri ionizirajočega sevanja v kliničnem okolju večinoma uporabljajo v diagnostične, majhen del pa v terapevtske namene. Najbolj uporabljen radionuklid je še vedno 99mTc. Na njem temelji največ radiofarmacevtikov. Sledi mu radiofarmacevtik 18F-FDG. Najvišjo aktivnost ob dostavi je imel generator 99Mo/99mTc (93,43 ± 32,57 GBq), najmanjšo pa DaTSCAN (123I) (293,78 ± 15,17 MBq). Najvišjo povprečno hitrost doze ob zaščiti je imel 18F-FDG (25527,37 ± 5593,52 μSv/h), najmanjšo pa RaJ (131I) (180,20 ± 8,41 μSv/h). Zaključek: Odprti viri ionizirajočega sevanja se najpogosteje pripravljajo in aplicirajo ročno, majhen del pa s pomočjo sistema za infundiranje. Simulacijo priprave in ročne aplikacije je možno izvesti izven kliničnega okolja, medtem ko je simulacija s sistemom za infundiranje omejena na sam aparat.
Ključne besede: nuklearna medicina, radiofarmak, sistem za infundiranje, gama kamera, radionuklidna terapija
Objavljeno v DKUM: 17.06.2022; Ogledov: 77; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (21,30 MB)

4.
Vpliv virtualne resničnosti na delovanje avtonomnega živčevja
Patric Rajšp, 2022, magistrsko delo

Opis: Uvod: Tehnologija, ki mogoča prikaz virtualne resničnosti je v sodobnem svetu vse bolj dostopna. V prosti prodaji so mnoge različne vsebine, ki sprožajo različne fiziološke odzive avtonomnega živčnega sistema. V raziskavi smo raziskali kako simulirana podvodna igra v virtualni resničnosti vpliva na delovanje avtonomnega živčnega sistema. Metode: V raziskavi smo uporabili eksperimentalno kvantitativno metodo. Vključenim prostovoljcem smo preko neinvazivnega merjenja različnih parametrov hemodinamike posredno merili delovanje avtonomnega živčnega sistema, med uporabo VR očal ter po uporabi VR očal. Podatke smo objektivno pridobili preko meritev hemodinamike ter subjektivno preko raziskovalčevega poročanja občutkov. Scenarij je obsegal stresne in prijetne dogodke. Hemodinamični odziv smo merili z napravo Task Force Monitor. Rezultati: Frekvenca srca (HR) je največji porast dosegla iz povprečnih 92±4,5 v mirovanju na povprečnih 110±20 utripov na minuto v stresnem območju. Srednji krvni tlak (MAP) je najvišjo vrednost dosegel v stresnem območju (iz 105±3,2 mmHg na 111±12 mmHg). Najnižjo vrednost MAP smo zabeležili v prvem prijetnem delu VR, in sicer 102±10mmHg. V stresnem delu virtualne resničnosti je povečano delovanje simpatičnega avtonomnega ter v prijetnem delu povečano delovanje parasimpatičnega živčnega sistema. Sklep: Avtonomni živčni sistem se odziva na zunanje informacije; naj si bodo te iz resničnega okolja ali virtualne resničnosti. Neprijetni/prijetni dogodki v virtualni resničnosti povzročijo resničen stres v človeškem telesu.
Ključne besede: virtualna resničnost, avtonomni živčni sistem, podvodni virtualni svet
Objavljeno v DKUM: 17.06.2022; Ogledov: 42; Prenosov: 3
.pdf Celotno besedilo (2,16 MB)

5.
Integrabilnost in linearizabilnost persistentnih p : -q resonantnih polinomskih sistemov navadnih diferencialnih enačb
Maja Žulj, 2022, doktorska disertacija

Opis: Eden izmed osrednjih problemov teorije navadnih diferencialnih enačb je problem integrabilnosti, ki je pomemben za razumevanje bistva teorije diferencialnih enačb in za uporabo diferencialnih enačb pri študiju dinamičnih procesov v realnem svetu. Osrednji problemi te doktorske disertacije so problem središča in z njim povezana integrabilnost ter problem linearizabilnosti p:-q resonantnih sistemov s kvadratnimi nelinearnostmi. Obravnavana je tudi povezava med $p:-q$ resonantnimi sistemi in njim pripadajočimi persistentnimi sistemi. V uvodu so predstavljeni osnovni pojmi komutativne računske algebre, s poudarkom na lastnostih polinomskih idealov in njihovih raznoterosti. Predstavljene so tudi normalne forme, problem središča in linearizabilnosti sistema ter postopek kompleksifikacije realnih sistemov. Drugo poglavje je namenjeno posplošitvi pojma p:-q resonantnega središča na persistentno p:-q resonantno središče. Izračunamo vse potrebne in zadostne pogoje za nastop persistentnih središč za pet družin p:-q resonantnih sistemov s kvadratnimi nelinearnostmi. Raziskana je povezava med integrabilnostjo p:-q resonantnih sistemov in integrabilnostjo pripadajočih persistentnih sistemov. V tretjem poglavju so predstavljeni pogoji za nastop linearizabilnega središča za družino 2:-3 resonantnih sistemov, ki jih dobimo z dekompozicijo raznoterosti ideala, generiranega s količinami linearizabilnosti. Zaradi zahtevnosti izračunov uporabimo pristop, ki temelji na modularni aritmetiki. Za dokazovanje zadostnosti tako pridobljenih pogojev uporabimo več različnih metod, najpogosteje uporabimo metodo, ki temelji na Darbouxjevi teoriji linearizabilnosti. V zadnjem poglavju obravnavamo relativno nov problem (šibko) persistentnega linearizabilnega središča, ki ga posplošimo na problem (šibko) persistentnega linearizabilnega p:-q resonantnega središča. Obravnavana je povezava med linearizacijsko transformacijo p:-q resonantnega sistema in linearizacijsko transformacijo ustreznega persistentnega p:-q resonantnega sistema. Povezava je ponazorjena na 1:-2 in 2:-3 resonantnih kvadratnih sistemih.
Ključne besede: polinomski sistem NDE, p:-q resonantni sistem, problem integrabilnosti, problem linearizabilnosti, količine integrabilnosti, količine linearizabilnosti, persistentno resonantno središče, prvi integral
Objavljeno v DKUM: 08.06.2022; Ogledov: 64; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (1,21 MB)

6.
Hlajenje delavnice zaščitnih sredstev, htz velenje d. o. o.
Matko Briševac, 2022, diplomsko delo

Opis: V nalogi smo prek programa IntegraCad izračunali toplotne izgube, toplotne dobitke in ventilacijo ter pridobili potrebne podatke za izbiro klimatske in prezračevalne naprave.
Ključne besede: IntegraCad, zakonodaja in standardi v klimatizaciji, transmisijske izgube, hladilne obremenitve, klimat, sistem prezračevalnih kanalov
Objavljeno v DKUM: 01.06.2022; Ogledov: 45; Prenosov: 0

7.
Vibracije v obdelovalnih sistemih
Matevž Kresnik, 2022, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljena obdelovalna dinamika. Osredotočili smo se na pomen vibracij in hrupa, ki se pojavljata v obdelovalnem sistemu. V obdelovalnem procesu se nezaželene vibracije in hrup poskušajo zatreti, saj imajo slab vpliv na končni izgled obdelovanca. Skozi diplomsko delo so predstavljene vrste vibracij. Ločimo proste, prisilne in samovzbujajoče vibracije. Spoznali smo, da so samovzbujajoče vibracije oziroma hrup najmanj zaželene in jih je tudi težko nadzorovati/zatreti. Te vibracije ne vplivajo samo na sam potek obdelovalnega sistema, ampak lahko pustijo tudi posledice na ljudeh. V obdelovalnem sistemu se pogosto pojavlja strukturalni hrup, ki se ga deli na mehanski, vibracijski in elektromagnetni hrup. S samim nadzorom vibracij lahko vplivamo na jakost in moč vibracij ter hrupa v obdelovalnem procesu. Že s samim spreminjanjem procesnih parametrov, zamenjavo orodja, izolacije ter z izboljšanjem togosti obdelovanca lahko pripomoremo k boljšemu nadzoru hrupa in vibracij v obdelovalnem sistemu.
Ključne besede: vibracije, hrup, obdelovalni sistem, obdelovalni stroj, orodje
Objavljeno v DKUM: 01.06.2022; Ogledov: 42; Prenosov: 8
.pdf Celotno besedilo (916,83 KB)

8.
Razvoj odpraševalnega sistema za cnc rezkalni stroj
Marcel Huič, 2021, diplomsko delo

Opis: Odpraševalni sistem ni nujna investicija, saj imamo lahko tudi sesalec, s katerim odpadni material posesamo in izpraznimo vrečko. Ampak po mojem mnenju se splača investirati v odpraševalni sistem, saj ga lahko pritrdimo na CNC-rezkalni stroj in lahko odstranjuje odvečni material med delovanjem stroja, kar nam posledično prihrani čas čiščenja in nam tudi ustvari čisto okolje. Odpraševalni sistem mora biti pravilno dimenzioniran glede na vrsto materiala (les, kovina), težo in velikost delcev, velikost prostora in tudi glede na obsežnost obdelovalnih strojev. Pomembna sta oblika odpraševalnega sistema, s katero omogočimo učinkovitost odstranjevanja odpadnih delcev, in tudi filter, ki je najpomembnejši element za odstranjevanje finih delcev, torej prahu, ki ga sploh več ne vidimo s prostim očesom, ampak se nam vseeno lahko nabira v pljučih ob vdihovanju ter povzroči zelo resne poškodbe in bolezni, če nimamo nameščenega pravilnega filtra.
Ključne besede: odpraševalni sistem, odpadni delci, varjenje, ciklon, zračni pretok
Objavljeno v DKUM: 01.06.2022; Ogledov: 22; Prenosov: 3
.pdf Celotno besedilo (3,58 MB)

9.
Razvoj didaktičnega modela za neformalno in formalno izobraževanje, temelječega na sodobnih tehnologijah in mobilnih aplikacijah
Tine Pajk, 2022, doktorska disertacija

Opis: Zavedati se moramo, da imamo samo eno naravno okolje, ki ga ne moremo brezmejno in brezobzirno izkoriščati. Zato potrebujemo trajnostne in okolju prijazne rešitve na vseh področjih, še posebej na področju pridelave hrane in varovanju okolja. Ključni pomen pri tem je ozaveščanje in izobraževanje na področju pridelave hrane. V doktorski disertaciji je bil razvit in preizkušen inovativni interdisciplinarni didaktični model predvsem za neformalno, lahko pa tudi formalno izobraževanje, ki temelji na interdisciplinarnem pristopu in na sodobnih tehnologijah ter mobilnih aplikacijah. Razviti didaktičen model in spletno okolje sta namenjena razvijanju novih kariernih in zaposlitvenih možnosti na trgu dela, predvsem na področju ekološkega kmetovanja. Pri tem smo dali poseben poudarek socialnemu podjetništvu, trajnostnemu razvoju in sonaravnim oblikam proizvodnje s poudarkom na ekologiji in varovanju okolja. Razviti didaktični model na osnovi sodobnih in mobilnih tehnologij bo zagotovo vplival na doseganje višjih kompetenc učečih, kot bi uporaba tako imenovanih klasičnih metod poučevanja. S sodobnim pristopom poučevanja bomo v koraku s časom tudi na področju digitalne pismenosti, digitalnih kompetenc in s potrebami gospodarstva.
Ključne besede: didaktični model, socialno podjetništvo, ekokmetijstvo, neformalno izobraževanje, sistem za upravljanje učenja, Moodle
Objavljeno v DKUM: 17.05.2022; Ogledov: 90; Prenosov: 20
.pdf Celotno besedilo (6,61 MB)

10.
Nacionalnovarnostni sistem Republike Severne Makedonije : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Oliver Presilski, 2022, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu predstavljamo nacionalnovarnostni sistem Republike Severne Makedonije, organizacijo in način njegovega delovanja. Naloge sistema nacionalne varnosti Republike Severne Makedonije so uspešno obvladovati morebitno ogroženost družbe in njenih sestavnih delov, uresničevanje interesov prebivalcev in zaščita njihovih osnovnih pravic in temeljnih svoboščin, zapisanih v raznih mednarodnih dokumentih. Dolgoročni cilji politike nacionalne varnosti Republike Severne Makedonije so ohranjanje ter razvoj varnosti države in ustvarjanje pogojev za uresničevanje nacionalnih interesov države. Po razpadu Jugoslavije je Republika Severna Makedonija postala samostojna po mirni poti, kljub temu pa se je soočila z ogromnimi izzivi na varnostnem področju. Dinamika varnostnih dogajanj v novonastali državi izhaja iz odnosov med različnimi etničnimi skupnostmi in političnimi dejavniki ter iz vpliva sosednjih držav, Združenih držav Amerike in Evropske unije. Novi varnostni sistem je že na začetku imel veliko nalog. Moral je namreč nevtralizirati različne grožnje, kot so grožnje teritorialni suverenosti in neodvisnosti, grožnje, ki bi lahko pripeljale do vojne, in podobno. Severni Makedoniji je na zunanjepolitičnem področju največji izziv predstavljal politični spor z Grčijo, ki je zahtevala spremembo imena države Republika Makedonija. Po bilateralnem dogovoru z Republiko Grčijo se je Republika Makedonija preimenovala v Republiko Severno Makedonijo in s tem izpolnila še zadnji pogoj za vstop v zvezo Nato
Ključne besede: diplomske naloge, nacionalna varnost, nacionalnovarnostni sistem, sistem nacionalne varnosti, mednarodne integracije, Severna Makedonija
Objavljeno v DKUM: 16.05.2022; Ogledov: 96; Prenosov: 31
.pdf Celotno besedilo (947,72 KB)

Iskanje izvedeno v 0.23 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici