Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Zaradi vse večjega prodora proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov, bodo prihodnji elektroenergetski sistemi potrebovali več prožnosti, stabilnosti in zanesljivosti, da bodo lahko ohranjali ravnovesje med proizvodnjo in porabo. Hitro uvajanje spremenljive proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov, ki je trenutno v teku, bo svoj polni potencial doseglo šele z uvajanjem shranjevanja električne energije. Lastnost, da lahko električno energijo shrani in jo pozneje dovede v omrežje, ko in kjer je potrebna, je ključnega pomena in lahko pripomore k razogljičenju ter k večji energetski učinkovitosti in zanesljivosti oskrbe z električno energijo. Vendar pa so uvajanje tehnologij shranjevanja električne energije, poleg dosedanjih visokih stroškov tehnologij shranjevanja in nepripravljenosti nekaterih tehnologij shranjevanja, ovirale tudi regulativne in tržne ovire. Med pomembnejše ovire se štejejo predvsem neobstoj oz. pomanjkljiva pravna opredelitev shranjevanja električne energije, dvojno obdavčevanje in zaračunavanje omrežnin, omejitve pri dostopu in sodelovanju na veleprodajnih energetskih trgih in nejasnost glede možnosti lastništva objektov za shranjevanje električne energije s strani omrežnih operaterjev. V magistrskem delu so na kratko predstavljene tehnologije shranjevanja in različne storitve, ki jih lahko nudijo elektroenergetskemu sistemu. Poudarek je na analizi ovir ter ključnih pravnih aktov Evropske unije, ki urejajo shranjevanje električne energije. Prihodnost shranjevanja električne energije bo v veliki meri odvisna od prilagajanja obstoječe zakonodaje in razvoja novih regulativnih okvirjev, ki bodo spodbujali vključitev tehnologij shranjevanja v elektroenergetski sistem.
Ključne besede: energetski prehod, razogljičenje, obnovljivi viri energije (OVE), elektroenergetski sistem (EES), shranjevanje energije, regulativne ovire, prožnost, aktivni odjemalci, lastniška ločitev
Objavljeno v DKUM: 20.12.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 17
Celotno besedilo (3,89 MB)

Opis: V doktorski disertaciji je obravnavan premestitveni problem transportno skladiščnih enot (TSE) v večglobinskem skladiščnem sistemu avtomatskih vozičkov (AVS/RS). Pri procesu odpreme TSE lahko zaradi več globin prednja TSE ovira dostop do ciljne TSE. Na podlagi uporabe učinkovite skladiščne in premestitvene strategije lahko ovirajočim TSE izberemo skladiščno mesto, kjer minimiramo povprečni čas enojnega in dvojnega delovnega cikla (DDC) in posledično povečamo pretočno zmogljivost večglobinskega AVS/RS skladiščnega sistema. V kontekstu problematike stohastične odpreme TSE, kjer vrstni red odpreme TSE ni vnaprej poznan, smo z uporabo metode Markovskih verig za kombinacijo skladiščne strategije najglobljega mesta (DF) in premestitvene strategije DF izpeljali in predstavili analitični model. Zaradi izrazite kompleksnosti analitičnega modela smo prav tako razvili in predstavili empirični model, ki temelji na linearnih in kvadratnih regresijskih enačbah . Oba predlagana modela smo verificirali s pomočjo simulacijskega modela diskretnih dogodkov (DES). Analiza rezultatov je pokazala visoko ujemanje napovedi povprečnih časov DDC obeh predlaganih modelov z rezultati simulacije. V okviru doktorske disertacije smo analizirali več različnih kombinacij skladiščnih in premestitvenih strategij. Namen te analize je bila identifikacija najučinkovitejše kombinacije skladiščne in premestitvene strategije za zmanjšanje povprečnega časa DDC in povečanje pretočne zmogljivosti večglobinskih AVS/RS skladiščnih sistemov. Pri simulacijski analizi DES smo spreminjali število globin in število stolpcev skladiščnega regala (skladiščnih mest vzdolž regalnega hodnika) pri čemer je skupno število skladiščnih mest (zalogovna velikost skladišča) ostalo enako pri vseh konfiguracijah skladišča. Analiza je pokazala, da skladiščni sistemi z večjim številom globin skladiščnega regala omogočajo doseganje krajših povprečnih časov DDC. Prav tako smo ugotovili, da kombinacija skladiščne strategije DF in premestitvene strategije najbližjega soseda (NN) velja za najbolj učinkovito, še posebej pri uporabi AVS/RS skladiščnih sistemih s petimi in šestimi globinami. Problem deterministične odpreme TSE, kjer je vrstni red odpreme TSE poznan v naprej, smo reševali z algoritmi spodbudnega učenja. Analizirali smo učinkovitost algoritmov Deep Q-Network (DQN) in Proximal Policy Optimization (PPO). Razvili in predstavili smo štiri načine zapisa stanja večglobinskega AVS/RS skladiščnega sistema in analizirali, s katerim zapisom stanja so se agenti najučinkovitejše priučili reševanja premestitvenega problema TSE . Rezultate algoritmov DQN in PPO smo primerjali z rezultati celoštevilčnega programa in ugotovili, da so agenti priučeni z algoritmom PPO reševali premestitveni problem z manjšim povprečnim številom premestitev. Nadaljnja analiza rezultatov je pokazala, da so bili agenti priučeni z algoritmom DQN bolj zanesljivi pri reševanju premestitvenega problema TSE, v primerjavi z agenti priučenimi z uporabo algoritma PPO. V primerjalni analizi smo ugotovili, da lahko priučeni agenti rešujejo premestitveni problem TSE skoraj optimalno.
Ključne besede: Intralogistika, večglobinski AVS/RS skladiščni sistem, premestitveni problem TSE, analitično in numerično modeliranje, spodbudno učenje, analiza učinkovitosti
Objavljeno v DKUM: 16.12.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 6
Celotno besedilo (8,27 MB)

Opis: Splošna uredba o varstvu podatkov povečuje pomen posameznikov in skupaj z Zakonom o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2) ter ostalo področno ureditvijo uvaja stroge zahteve za upravljavce osebnih podatkov, še posebej pri uvedbi in izvajanju videonadzornega sistema. S takšno obdelavo upravljavci namreč globoko posegajo v zasebnost posameznikov, zato problematika zakonitosti izvajanja videonadzornega sistema postaja vse bolj pereča v luči naraščajoče uporabe teh sistemov. Videonadzor mora slediti določbam Splošne uredbe, kot so načela obdelave, pravice posameznika, na katerega se nanašajo podatki, pravne podlage za obdelavo, zavarovanje videonadzornega sistema, pogodbena obdelava in evidenca dejavnosti obdelave. Ob splošnih določbah Splošne uredbe morajo upravljavci upoštevati tudi ureditev ZVOP-2, ki videonadzorni sistem obravnava kot eno izmed področnih ureditev obdelave osebnih podatkov v členih od 76. do 80. in nadgrajuje že obstoječo ureditev ZVOP-1. Splošnim določbam o izvajanju videonadzora iz 76. člena ZVOP-2 sledijo specifične določbe, ki urejajo videonadzor dostopa v uradne službene oziroma poslovne prostore, znotraj delovnih prostorov, v prevoznih sredstvih, namenjenih javnemu potniškemu prometu in na javnih površinah. Pri vzpostavitvi videonadzornega sistema je ključnega pomena opredelitev namenov obdelave, saj se sme obdelava izvajati le za izrecne, zakonite namene, ki morajo biti jasno določeni pred začetkom obdelave. Videonadzor se večinoma utemeljuje na podlagi zakonitega interesa upravljavca, opravljanja naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu in zakonske obveznosti upravljavca, pri čemer prihaja do razlik med dopustnostjo pravnih podlag v javnem in zasebnem sektorju. Upravljavci morajo med drugim poskrbeti tudi za ustrezno obveščanje posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, zavarovanje videonadzornega sistema, opredelitev rokov hrambe posnetkov, vodenje dnevnikov obdelave in zagotavljanje zakonite obdelave posnetkov. Odnos med posamezniki, na katere se nanašajo podatki in upravljavci je tako zasnovan na iskanju ravnovesja med zaščito zasebnosti posameznikov in varstvom njihovih podatkov ter potrebo upravljavcev po izvajanju videonadzora za svoje zakonite namene. Upravljavci so dolžni posameznikom olajšati uresničevanje njihovih pravic iz Splošne uredbe o varstvu podatkov in določiti učinkovit postopek njihovega uresničevanja. V primeru videonadzora še posebej pridejo do izraza pravica dostopa, pravica do izbrisa in pravica do ugovora. Ključno je, da se upravljavci videonadzornih sistemov zavedajo posega v zasebnost posameznikov in si prizadevajo k uporabi najmilejših ukrepov za dosego svojih namenov.
Ključne besede: varstvo osebnih podatkov, videonadzorni sistem, Splošna uredba o varstvu podatkov, ZVOP-2, zakoniti interes, ocena učinka v zvezi z varstvom podatkov (DPIA), pravice posameznika, pravica do zasebnosti, dostop v uradne službene oziroma poslovne prostore, delovni prostori, javna prevozna sredstva, javne površine
Objavljeno v DKUM: 11.12.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 21
Celotno besedilo (1,15 MB)

Opis: V diplomski nalogi smo opisali razvoj spletne strani AZ-FI, ki služi kot pomoč pri investiranju. Ker v Sloveniji še nismo zasledili spletne strani, ki bi uporabniku na bolj enostaven način prikazala osnove finančnega investiranja, je glavni cilj diplomske naloge razviti spletno stran, ki uporabniku na čim bolj enostaven in zanimiv način predstavi ključne informacije glede finančnega investiranja. Spletna stran mora biti odzivna, optimizirana in funkcionalna pri prikazu na različnih napravah. Pri razvoju spletne strani smo uporabili storitve podjetja Neoserv, ki nam je omogočilo spletno gostovanje na njihovem strežniku ter registracijo domene. Spletno stran smo gradili s pomočjo CMS sistema WordPress, pomagali pa smo si z dodatnimi vtičniki in delno tudi z umetno inteligenco pri kreaciji aplikacije za investicijski kalkulator. Končni rezultat diplomske naloge je razvita nova funkcionalna spletna stran, prilagojena za prikaz na več napravah. S tem smo pripomogli k boljši dostopnosti osnovnih informacij finančnega investiranja, ki pridejo prav predvsem tistim, ki so na začetku svoje investicijske poti.
Ključne besede: spletna stran, Wordpress, CMS sistem, investiranje, vtičniki
Objavljeno v DKUM: 19.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 8
Celotno besedilo (3,51 MB)

Opis: Vzdrževanja si dandanes brez dobre informacijske podpore ne moremo predstavljati. Zaradi obrabe in staranja opreme je treba imeti dovršen sistem za celovito obvladovanje sredstev, s pomočjo katerega jih maksimalno izkoristimo. Namen diplomskega dela je predstaviti možnosti optimizacije procesov vzdrževanja v podjetju s pomočjo informacijskega sistema IBM Maximo, z namenom izboljšanja učinkovitosti in produktivnosti proizvodnega obrata, zmanjšanja proizvodnih stroškov ter nepredvidenega vzdrževanja. Konkretno smo obdelali procese planiranja in preventivnega vzdrževanja, vzpostavili analize za zmanjšanje nepredvidenega vzdrževanja ter vpeljali mobilno rešitev uporabe informacijskega sistema. Z optimiziranimi procesi smo pridobili kakovostne podatke za nadaljnjo analizo in optimizacijo, avtomatizirali ponavljajoče se procese, dvignili učinkovitost in organiziranost preventivnega vzdrževanja ter planiranja, navsezadnje pa izboljšali vizualizacijo, komunikacijo med oddelki in varnost zaposlenih. Za vpeljavo rešitev smo uporabili sistematični pristop nenehnega izboljševanja vzdrževanja s pomočjo ključnih kazalnikov uspešnosti.
Ključne besede: IBM Maximo, optimizacija, vzdrževanje, informacijski sistem, ključni kazalniki uspešnosti.
Objavljeno v DKUM: 15.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 3
Celotno besedilo (3,67 MB)