71. Presoja strateških možnosti in strategij z uporabo izbranih inštrumentov strateškega managementaBarbara Čepin, 2012, master's thesis Abstract: Magistrsko delo je sestavljeno iz dveh delov, in sicer iz teoretičnega in empiričnega okvirja. V teoretičnem delu smo najprej opisovali procesne razsežnosti planiranja na ravni strateškega managementa. Po različnih avtorjih smo proučevali izbrane metode, za katere menimo, da nam bodo pomagale oblikovati nov program razvoja. Empirični okvir pa smo razčlenili na dva dela. Najprej smo opisali izbrano podjetje, nato pa v teoretičnem delu omenjene metode uporabili na obravnavanem podjetju. Opis podjetja smo začeli pri njegovi ustanovitvi, leta 1985, ter nato opisali, kako podjetje posluje danes. Predstavili smo rezultate strukturne analize podjetja z vidika dejavnosti ter poslovnih in upravljalno-vodstvenih funkcij. Planiranje razvoja izbranega podjetja na ravni strateškega managementa smo razdelili na proučevanje notranjega ter zunanjega podjetja, celovito presojo podjetja in na koncu oblikovali predlog strategij. Ovrednotili smo predlagane strategije ter izdelali program uresničevanja planiranega razvoja.
V empiričnem okvirju smo najprej proučili zunanje okolje podjetja, s pomočjo analize (interesnih) udeležencev smo proučevali po Lombriserju in Abplanalpu (2005, 95) in po Porterjevem pristopu k analizi panoge po Wheelenu in Hungerju (2010, 158) ter šesto silo po Pučku (2003, 122–124). Za notranje okolje proučevanega podjetja smo izbrali analizo resursov oziroma zmožnosti podjetja po Lombriserju in Abplanelpu (2005, 149) ter analizo verige vrednosti. Celovita presoja podjetja pa je izhajala iz sinteze zunanjih in notranjih udeležencev, ki smo jo raziskovali predvsem po Duhovi (2011, 84), ta pa povzema Wheelena in Hungerja (2010, 224–225). Na podlagi rezultatov omenjenih metod smo oblikovali strategije proučevanega podjetja. Oblikovanje strategij je izhajalo iz politike podjetja, ki pa v proučevanem podjetju ni bila zapisana. Zapisali smo vse tri strategije podjetja, ki smo jih kasneje s pomočjo koeficienta ekonomičnosti oziroma gospodarnosti ovrednotili. Vrednotenju je sledila izbira najboljših strategij. Ker pa brez dejavnosti ne pride do realizacije zapisanega, smo v poglavju Program uresničitve planiranega razvoja navedli vse aktivnosti, ki so potrebne za njegove uresničitve.
Keywords: Analiza (interesnih) udeležencev, Porterjev pristop k analizi panoge, Analiza resursov in/ali zmožnosti podjetja, Analiza verige vrednosti, Sinteza zunanjih in notranjih udeležencev.
Published in DKUM: 22.10.2012; Views: 2189; Downloads: 336
 Link to full text |
72. SINTEZA NANODELCEV POD VPLIVOM MIKROVALOVAleš Grdjan, 2012, undergraduate thesis Abstract: Namen diplomskega dela je bil spoznati metodo mikrovalovne sinteze ter jo uspešno uporabiti pri sintezi magnetnih nanodelcev-CoFe2O4. Sprva smo uporabili dve mešanici topil (voda/etanol in voda/1-heksanol) in oleinsko kislino kot surfaktant v obeh sistemih. Zaradi boljšega raztapljanja reagentov smo se pri analizah osredotočili na topilo voda/1-heksanol. V tem sistemu smo preučili vpliv sinteznega časa in množine surfaktanta na velikost nanodelcev. Poleg tega smo preučili rast delcev s strukturo »jedro-lupina«, pri čemer smo za jedro uporabili najbolj kristalinične nanodelce CoFe2O4.
S pomočjo rentgenske praškovne difrakcije (XRD) smo kvalitativno karakterizirali sintetizirane nanodelce kobaltovega ferita ter ocenili njihovo velikost.
Meritve velikosti delcev smo opravili tudi z metodo dinamičnega sipanja svetlobe (DLS). Metoda nam je potrdila že dobljene rezultate o velikosti delcev s strukturo »jedro-lupina«, medtem ko so se ostali vzorci čez nekaj časa aglomerirali.
Reakcije pod vplivom mikrovalov so izredno hitre in nam dopuščajo veliko možnosti za spreminjanje parametrov. Tako postaja danes mikrovalovna sinteza vse pomembnejša na področju sintetične kemije in prepoznavnejša v znanstveni sferi.
Keywords: mikrovalovna sinteza, kobaltov ferit, nanodelci, rentgenska praškovna difrakcija, nanodelci »jedro-lupina«
Published in DKUM: 11.09.2012; Views: 2904; Downloads: 262
 Full text (2,91 MB) |
73. PRIPRAVA IN KARAKTERIZACIJA KOMPOZITA STEKLO-KERAMIKA ZA UPORABO V LTCC TEHNOLOGIJIMarko Vrabelj, 2012, undergraduate thesis Abstract: V delu opisujemo študijo kompozitov steklo-keramika, ki so primerni za pripravo večplastnih struktur na osnovi keramike z nizko temperaturo žganja (Low Temperature Co-fired Ceramics – LTCC). Osredotočili smo se na sintezo nizko taljivega stekla, pogoje drobljenja in mletja stekla, homogenizacijo steklaste faze in delcev korunda in določanje pogojev žganja kompozitov.
Nizko taljivo silikatno steklo na osnovi SiO2, PbO, Al2O3, CaO, B2O3, Na2O, K2O, Cr2O3, CoO in MgO smo pripravili iz homogenizirane zmesi reagentov, ki smo jo kalcinirali pri temperaturi kalcinacije, T = 750 °C. Vzorec kalcinirane zmesi smo segrevali v segrevalnem mikroskopu in ugotovili, da se tali nad 1050 °C. Steklo, ki smo ga sintetizirali pri temperaturi, T = 1200 °, je bilo rentgensko amorfno, z enakomerno mikrostrukturo in z nizko temperaturo sintranja: začetek krčenja je bil pri temperaturi, T = 660 °C in končni skrček pri temperaturi, T = 780 °C, zato smo ga uporabili za nadaljnje delo.
Za pripravo kompozitov smo morali steklasto fazo zdrobiti in zmleti. Na podlagi meritev velikosti in porazdelitve velikosti delcev stekla smo ugotovili, da je manjše vzorce z maso, m = 4 g primerneje drobiti s stresalnim mlinom, večje z maso m = 30 g pa z vibracijskim mlinom. Steklo smo nadalje mleli v planetarnem mlinu v vodnem mediju. Povprečna velikost delcev po 6 urah mletja je bila 2,10 µm. Korundni prah je bil precej grob, povprečna velikost delcev je bila 3,15 µm, zato smo ga mleli v atritorju. Po 90 minutah mletja se je povprečna velikost delcev zmanjšala na 1,32 µm.
Nadalje smo pomleti fazi stekla in korunda v utežnem razmerju 50:50 homogenizirali v planetarnem mlinu v acetonu. Vzorce smo segrevali v komorni peči s hitrostjo, rs = 2 in 5 °C/min in pri časih t = 30, 60 in 120 min pri temperaturi T = 850 °C. Posnetki mikrostruktur sintranih vzorcev kažejo, da sta steklo in korund v kompozitih homogeno porazdeljena. V vseh vzorcih so bile prisotne pore mikronske velikosti. Vzorci, žgani krajši čas (rs = 2 °C/min, t = 30, min in rs = 5 °C/min, t = 30, 60 min), so bili rentgensko amorfni. Pri vzorcih, ki so bili žgani pri daljših časih, smo tako z rentgensko fazno analizo kot z energijsko disperzijsko spektroskopijo rentgenskih žarkov potrdili prisotnost faze anortita (CaAl2Si2O8).
Lastnosti vzorcev kompozita steklo-korund smo primerjali s komercialnim vzorcem LTCC, pripravljenim pri enakih pogojih, to je pri temperaturi, T = 850 °C in pri časih t = 30, 60 in 120 min, in ugotovili, da imajo podobno gostoto, fazno sestavo in mikrostrukturo.
Keywords: večplastne komponente, kompozit steklo-keramika, sinteza stekla, mletje stekla, sintranje, mikrostruktura
Published in DKUM: 23.07.2012; Views: 2795; Downloads: 395
Full text (4,86 MB) |
74. KRISTALIZACIJA IN RAZVOJ MIKROSTRUKTURE TANKIH PLASTI K 0.5 Na 0.5 NbO 3 -SrTiO 3 PRIPRAVLJENIH S SINTEZO IZ RAZTOPINTanja Pečnik, 2012, undergraduate thesis Abstract: V delu opisujemo študij kristalizacije in razvoja mikrostrukture tankih plasti na osnovi trdne raztopine 0,85 K0.5Na0.5NbO3 – 0,15 SrTiO3 (KNN-STO), pripravljenih s sintezo iz raztopin, na platiniziranih silicijevih podlagah. Raztopino KNN-STO smo pripravili iz kalijevega acetata KO2C2H3, natrijevega acetata NaO2C2H3, niobijevega etoksida Nb(OEt)5, titanovega propoksida Ti(OC2H4CH3)4 in stroncijevega nitrata Sr(NO3)2. Kot topilo smo uporabili 2-metoksietanol CH3OCH2CH2OH. Plasti smo segrevali po dvostopenjskem in štiristopenjskem postopku segrevanja, kar pomeni, da smo jih po stopnji pirolize segrevali do končne temperature po vsakem drugem, oziroma po vsakem nanosu raztopine s koncentracijo cM = 0,4 M na podlago. Plasti, pripravljene iz raztopin različnih koncentracij (0,1 M, 0,2 M, 0,4 M), smo segrevali do končne temperature po vsakem nanosu raztopine na podlago.
Rentgenski difraktogrami plasti kažejo, da vse plasti, ki smo jih segrevali po opisanih postopkih do temperatur med 500 °C in 700 °C, kristalizirajo v perovskitni fazi s psevdo-kubično osnovno celico brez izrazite kristalografske usmerjenosti.
Mikrostruktura plasti je odvisna od pogojev priprave. Plasti, pripravljene iz raztopine KNN-STO s koncentracijo 0,4 M z dvostopenjskim segrevanjem, imajo enakomerno mikrostrukturo z enakoosnimi zrni, velikimi ~20 nm, medtem ko je mikrostruktura plasti, pripravljenih s štiristopenjskim segrevanjem, heterogena z zrni velikosti od ~20 nm do ~100 nm. Mikrostruktura plasti, ki smo jih pripravili iz raztopin KNN-STO z različnimi koncentracijami in segrevali po vsakem nanosu, je heterogena, z zrni velikosti od ~50 nm do ~150 nm.
Pogoji priprave tankih plasti KNN-STO vplivajo tudi na njihove dielektrične lastnosti. Plasti, pripravljene z dvostopenjskim segrevanjem, imajo večjo vrednost dielektrične konstante kot plasti, pripravljene s štiristopenjskim segrevanjem. Vrednost dielektričnosti se povečuje z naraščajočo temperaturo in časom segrevanja. Plast KNN-STO, pripravljena z dvostopenjskim segrevanjem pri temperaturi T=700 °C in času t=15 min ima največjo dielektričnost in nizke dielektrične izgube, in sicer 700 in 0,04 pri sobni temperaturi in pri frekvenci 100 kHz. Izmerili smo temperaturno in frekvenčno odvisnost dielektričnosti in dielektričnih izgub omenjenega vzorca in ugotovili, da kaže značilen relaksorski odziv, podobno kot volumenska keramika z enako kemijsko sestavo.
Keywords: Tanke plasti, K0.5Na0.5NbO3 – SrTiO3, sinteza iz raztopin, mikrostruktura, kristalizacija, dielektričnost.
Published in DKUM: 23.07.2012; Views: 2416; Downloads: 197
Full text (3,29 MB) |
75. Vpliv pogojev strjevanja na mikrostrukturo zlitin in kompozitov s sestavo AlSi17Cu5Gorazd Lojen, Ivan Anžel, Alojz Križman, 2001, original scientific article Abstract: Mikrostrukture zlitin v litem stanju so, razen od kemijske sestave, odvisne od procesnih parametrov, ki opredeljujejo razmere pri strjevanju. Najvplivnejša sta hitrost ohlajanja in gibanje taline med strjevanjem. Klasični postopki litja dopuščajo le relativno majhen vpliv na hitrost ohlajanja, saj je le-ta okvirno določena že z izbiro postopka (litje v pesek, litje v kokile, tlačno litje ...). Gibanje taline je omejeno na vrtinčenje, ki je posledica ulivanja v formo. V večini primerov je kratkotrajno in prešibko, da bi imelo večji vpliv na mikrostrukturo. Večina postopkov priprave materialov za predelavo v delno staljenem stanju temelji na intenzivnem gibanju taline med strjevanjem, ki omogoča ravoj nedendritne, globulitne morfologije primarnih trdnih faz. Pri teh postopkih je mogoče variirati dva procesna parametra: hitrost ohlajanja in hitrost mešanja. Kljub temu so faze v materialu in zaporedje njihove kristalizacije še vedno skladne s faznim diagramom in s sestavo zlitine. Izbrani hitrosti ohlajanja in mešanja opredeljujeta podobne pogoje nukleacije in rasti za vse faze, ki kristalizirajo iz taline med mešanjem. Bistvenio različne pogoje za nukleacujo in rast delcev posameznih faz v materialih je mogoče izbirati le, če material izdelamo kot kompozit. S postopkom sinteze delno staljenih mešanic je mogoče izdelati materiale, ki vsebujejo več primarnih faz, pri čemer lahko delcem vsake od teh faz predpišemo drugačno obliko in velikost. V tem prispevku obravnavamo mikrostrukture različnih materialov s povprečno kemijsko sestavo AlSi17Cu5: mikrostrukture različno hitro (brez mešanja) strjenih zlitin, zlitine, strjene med mešanjem, in kompozitov, izdelanih s sintezo delno staljenih mešanic.
Keywords: metalurgija, morfologija primarnih faz, vpliv procesnih parametrov, hitrost ohlajanja, mešanje v delno staljenem stanju, kompoziti s kovinsko matico, delno staljene mešanice, večfazne mešanice, sinteza delno staljenih mešanic
Published in DKUM: 01.06.2012; Views: 2405; Downloads: 99
Full text (367,24 KB)
This document has many files! More... |
76. |
77. Aryl acrylate porous functional polymer supports from water-in-oil-in-water multiple emulsionsDejan Štefanec, Peter Krajnc, 2007, original scientific article Abstract: Porous functional polymer supports are a class of material of wide interest due to the possibility of immobilising reactive species. A simplified procedure was applied for the preparation of porous polymer supports using a water-in-oil-in-water multiple emulsion. The primary emulsion was a high internal phase emulsion, having a volume fraction of water phase up to 95%. Two reactive acrylates, namely 4-nitrophenyl acrylate and 2,4,6-trichlorophenyl acrylate, were (separately) incorporated in the oil phase in order to obtain porous reactive polymer supports. Both acrylates were crosslinked with either divinylbenzene or ethylene glycol dimethacrylate, and beads of size ca 60 m were obtained after the polymerisation of droplets suspended into the secondary aqueous phase. In the case of 4-nitrophenyl acrylate and divinylbenzene as a crosslinker, particles with a star shape, the core being ca 60 m in diameter and the arms ca 180 m in length, were obtained. The polymers were functionalised with morpholine, tris(2-aminoethyl)amine, piperidine or piperazine yielding supports with loadings of reactive groups of between 2.6 and 6.6 mmol g-1. The results show that multiple emulsions can be precursors for porous polymer preparation.
Keywords: multiple emulzije, polimerni nosilci, HIPE, organska sinteza na trdni fazi, polimerni lovilci, emulzija z visokim deležem notranje faze, aril akrilati, multiple emulsions, polymer supports, HIPE, solid phase organic synthesis, polymer supported scavengers, high internal phase emulsions, arylacrylates
Published in DKUM: 31.05.2012; Views: 2945; Downloads: 115
Link to full text |
78. |
79. OPTIMIRANJE PROCESOV PROIZVODNJE BIOPLINA IZ ŽIVALSKIH IN DRUGIH ORGANSKIH ODPADKOV Z UPORABO RAČUNALNIŠKO PODPRTE PROCESNE TEHNIKERozalija Drobež, 2011, dissertation Abstract: Eden glavnih okoljevarstvenih problemov živilskopredelovalne industrije je nenehno naraščajoča proizvodnja odpadkov različnega izvora. Proizvodnja bioplina iz organskih in živalskih odpadkov z anaerobno fermentacijo je primeren način za predelavo teh odpadkov. Predelava prinaša mnoge okoljske, ekonomske in družbene koristi.
Po drugi strani procesna sistemska tehnika s svojimi vrhunskimi orodji, ki temeljijo na matematičnem programiranju oz. optimizaciji, omogoča generiranje optimalnih in dopustnih rešitev za doseganje višjega nivoja konkurenčnosti proizvodnih podjetij.
V doktorski disertaciji obravnavamo uporabo algoritemskih metod procesne integracije v industrijskem merilu in sicer na primeru velikega živilskopredelovalnega podjetja za doseganje okoljsko sprejemljivih rešitev pri ravnanju in predelavi živalskih substratov in organskih odpadkov. Na osnovi iniciative živilskopredelovalne industrije smo za sintezo procesov proizvodnje bioplina razvili matematični model, ki omogoča selekcijo optimalnega procesa proizvodnje bioplina in sestave vhodnega substrata ter simultano optimizacijo snovnih tokov, investicijskih sredstev in obratovalnih stroškov procesa. Z matematičnim programiranjem smo postopoma najprej izvedli sintezo procesa za proizvodnjo bioplina, nato simultano sintezo s toplotno integracijo in nazadnje še sintezo procesa s simultano sintezo omrežja toplotnih prenosnikov.
Tako smo najprej razvili mešano celoštevilski nelinearni (MINLP) model za sintezo procesov proizvodnje bioplina. V primeru simultane toplotne integracije in sinteze procesa smo ga nadgradili z modelom za simultano toplotno integracijo (Duran in Grossmann, 1986), ki smo ga za potrebe industrijskega problema prilagodili za konstantne temperature in izotermno mešanje procesnih tokov. Model omogoča določitev optimalne procesne sheme in minimalne porabe pogonskih sredstev za množico alternativnih toplih in hladnih tokov procesa proizvodnje bioplina. Z omenjeno modifikacijo simultanega modela toplotne integracije in s konveksifikacijo konkavnih investicijskih členov v namenski funkciji z odsekovno linearizacijo smo razvili mešano celoštevilski linearni model (MILP), ki omogoča reševanje industrijskega problema do globalnih rešitev.
Ker pri reševanju sinteznih problemov praviloma dobimo boljše rešitve, če obravnavamo snovne in energetske bilance ter investicijska sredstva in obratovalne stroške hkrati, smo se v končni fazi sinteze procesa odločili, da tudi omrežje toplotnih prenosnikov (OTP) pri proizvodnji bioplina sintetiziramo simultano s procesom. Tako smo celotni sintezni problem zapisali na osnovi dveh med seboj povezanih superstruktur v obliki mešano celoštevilskega nelinearnega problema. Pri tem smo predlagali novo superstrukturo procesnih tokov, kjer se lahko procesni tokovi ne-izotermno mešajo in kombinirajo. Predhodno razviti model MINLP za sintezo procesa proizvodnje bioplina smo nadgradili z večstopenjskim modelom za simultano sintezo omrežja toplotnih prenosnikov (Yee in Grossmann, 1990), ki smo ga modificirali za potrebe simultanega pristopa in nove superstrukture procesnih tokov. Tako dodelan model omogoča simultano določitev optimalne procesne sheme z optimalnim omrežjem toplotnih prenosnikov pri optimalni sestavi in porabi vhodnih surovin, optimalnih obratovalnih stroških in investicijskih sredstvih.
Keywords: sinteza procesov, bioplin, anaerobna fermentacija, živalski odpadki, optimiranje, toplotna integracija, mešano celoštevilsko nelinearno programiranje, metoda odsekovne linearizacije, omrežje toplotnih prenosnikov, industrijska aplikacija
Published in DKUM: 23.02.2012; Views: 4024; Downloads: 322
Full text (4,74 MB) |
80. PRIMERJAVA GOOGLE DOCS IN MICROSOFT SHAREPOINT NA OSNOVI VZORCEV SPLETA 2.0Radovan Savernik, 2011, bachelor thesis/paper Abstract: Namen diplomske naloge je predstaviti vzorce spleta 2.0, opisati osnovne značilnosti spleta skozi razvoj, predstaviti sodobne pisarniške rešitve e-sodelovanja in opraviti identifikacijo zastopanosti vzorcev v rešitvah Google Docs in Microsoft SharePoint.
Predstavili smo pojme kot so internet, splet, vzorec, povedali zakaj se vzorci uporabljajo in kako jih dokumentiramo. Vzpostavili smo model za identifikacijo vzorcev spleta, ki je ustrezen za identifikacijo pri poljubni spletni rešitvi.
Keywords: Splet 1.0, Splet 2.0, Splet 3.0, Splet 4.0, Vzorci spleta 2.0, Analiza, Sinteza, Google Docs, Microsoft SharePoint
Published in DKUM: 16.11.2011; Views: 2251; Downloads: 171
Full text (2,64 MB) |
