51. SINTETIZATOR ZVOKA, UPRAVLJAN Z RAČUNALNIŠKIM VIDOMSebastijan Kužner, 2015, undergraduate thesis Abstract: Predmet diplomskega dela je študij sinteze zvoka s pomočjo digitalne obdelave signalov in slik. Praktičen cilj diplomske naloge je izdelati digitalni glasbeni inštrument, ki je sposoben proizvesti zvok različnih oblik. Pogoji pri izdelavi inštrumenta so, da je le-ta odziven v realnem času in se ga krmili s človeškim posredovanjem. Interakcija človek-računalnik poteka ob podpori odprtokodnega programskega orodja reacTIVision, ki omogoča zajem slik preko spletne kamere in razpoznavo namenskih značk in njihovih lastnosti, kot so položaj, kot zasuka in identifikacijska številka. Te lastnosti posreduje našemu programu, ki jih uporabi za modulacijo zvoka. Program za generiranje zvoka uporablja pet oscilatorjev, ki generirajo signal različnih oblik. Seštevek dobljenih signalov je možno obogatiti z efekti distorzije in odmeva. Program podpira tudi napravo za generiranje ritma.
Keywords: sinteza zvoka, digitalna obdelava zvoka, računalniški vid, digitalni glasbeni inštrument, elektronska sinteza glasbe
Published in DKUM: 14.10.2015; Views: 2132; Downloads: 161
 Full text (3,33 MB) |
52. MEHANOKEMIJSKE SINTEZE V SISTEMU Al/Ga/In - S/SeDamjana Lukač, 2015, undergraduate thesis Abstract: Namen diplomskega dela je bil z mehanokemijsko metodo sintetizirati kovinske halkogenide, in sicer aluminijev sulfid, aluminijev selenid, galijev(III) sulfid ter galijev(III) selenid. Najprej smo z rentgensko praškovno difrakcijo analizirali reaktante, nato pa smo izbrane kovinske halkogenide poskušali sintetizirati z mehanokemijsko metodo (mletjem). Po končani sintezi smo vse produkte analizirali z rentgensko praškovno difrakcijo.
Rentgenska analiza je pokazala, da z mehanokemijsko metodo dobimo prav vse spojine (Al2S3, Al2Se3, Ga2S3 in Ga2Se3). Najlepše difraktograme z najintenzivnejšimi piki pa smo dobili pri galijevih sulfidih in selenidih, iz katerih je resnično razvidno da gre za produkt Ga2S3 in Ga2Se3. Ugotovili smo, da je mehanokemijska metoda primerna za sintezo kovinskih halkogenidov, in sicer Al2S3, Al2Se3, Ga2S3 in Ga2Se3.
Na koncu smo še preverjali obstojnost produkta Al2S3 in Al2Se3, in sicer smo produkt Al2S3 po različnih časovnih presledkih (po 14-ih dneh in po dveh mesecih) dali na rentgensko analizo. Produkt Al2Se3 pa smo analizirali s termogravimetrično analizo. Po končani termogravimetrični analizi smo produkt analizirali še z rentgensko praškovno difrakcijo. Rezultati kažejo, da sta oba produkta neobstojna, saj sta razpadla.
Keywords: mehanokemijska sinteza, aluminijev sulfid, aluminijev selenid, galijev sulfid, galijev selenid
Published in DKUM: 07.09.2015; Views: 1922; Downloads: 127
Full text (1,56 MB) |
53. Raztapljanje silicija v podevtektični tiksotropni mešanici Al-SiGorazd Lojen, Ivan Anžel, Alojz Križman, 1998, original scientific article Abstract: Razvili smo model postopka izdelave kompozitov s "sintezo tiksotropnih mešanic". Postopek rešuje problem omočljivosti in hkrati omogoča variiranje deležev posameznih faz v kompozitu. Obsega tri korake: izdelavo izhodnih tiksotropnih mešanic, sintezo izhodnih dvofaznih tiksotropnih mešanic v kompozitno mešanico in strjevnje. Tako izdelani kompoziti v splošnem vsebujejo termodinamsko nekompatibilne primarne faze, ki so neposredno po sintezi, preden se kompozit strdi, nestabilne, in težijo k hitremu razpadu. V prispevku so predstavljeni izsledki študija raztapljanja Si v podevtektični tiksostropni mešanici Al-Si.
Keywords: metalurgija, kovinski kompoziti Al-Si, sinteza, tiksotropne mešanice, raztapljanje
Published in DKUM: 10.07.2015; Views: 1431; Downloads: 62
 Link to full text |
54. Kompoziti, izdelani s sintezo dvofaznih (S+L) mešanicIvan Anžel, Gorazd Lojen, Alojz Križman, 1998, original scientific article Abstract: Kompoziti s kovinsko osnovo so sestavljeni iz kovinske maatice in utrjevalne faze, ki ima lahko različno morfologijo (kontinuirna ali nekontinuirna vlakna,lamele, delci...). Do sedaj so bile razvite številne tehnologije izdelave teh materialov, med katerimi je še posebej zanimiv postopek tvorbe kompozita in situ. Ta postopek rešuje problem omočljivosti, ne omogoča pa poljubne izbire vrste in variiranja deleža utrjevalne faze v kompozitu v dovolj širokih mejah. V tem prispevku predstavljamo model novega postopka izdelave kovinskih kompozitov, utrjenih z delci , ki rešuje tako problem omočljivosti, kot tudi problem spreminjanja deleža utrjevalne faze v kompozitu.
Keywords: kovinski kompoziti, sinteza dvofaznih mešanic
Published in DKUM: 10.07.2015; Views: 1406; Downloads: 59
Link to full text |
55. |
56. |
57. Biocompatible nanomaterials : synthesis, characterization and applicationsMaja Leitgeb, Mateja Primožič, Željko Knez, 2012, independent scientific component part or a chapter in a monograph Abstract: Nanotechnology represents an area holding significant promise for health care and biotechnology for many years to come. Nanomaterials are an emerging familyof novel materials that could be designed for specific properties. Thesematerials will probably bring about significant shifts in the manner we design, develop, and use materials. With the emergence of novel fabrication and characterization technologies, new combinations of nanomaterials or nanocomposites are beginning to be synthesized and characterized. They have potential for various biomedical applications; including magnetic resonance imaging (MRI) contrast enhancement, targeted drug delivery, hyperthermia, biological separation, protein immobilization, biosensors, etc. The use of magnetic carriers for efficient transport of various biomolecules (e.g. antibody, enzyme) has increased drastically in the recent years, especially inthe field of nanomedicine, where the bioactive molecule immobilized onto thesurface of a magnetic carrier acts a potential bioactive substance or drug to be transported and effectively released in the specific location. In this direction, superparamagnetic iron oxide nanoparticles (SPIONs) with appropriate surface chemistry have been widely used experimentally for numerous applications. In past decades, many carriers have been developed and investigated extensively, but mostly the group of chemically modified inorganic nanoparticles have showed low toxicity and generally possess versatile properties suitable for cellular delivery, including wide availability, rich functionality, good biocompatibility, potential capability of targeted delivery and controlled released of carried drugs. Because surfacechemistry greatly influences magnetic nanoparticles (MNPs) fate in the biological system, including the mechanisms of their cell recognition, biodistribution and immunes response it presents a specific focus for advancing engineering strategies to minimize potential nanotoxicity. Surface functionalization, a controlled process of chemical attachment of functional groups to the surface, is now integral to magnetic nanoparticle designs. Moreover, surface chemistry is essential to target the nanoparticles to specific sites. Several groups of coating materials are generally used to modify magnetic nanoparticle surface chemistry. Additionally, one of the most attractive routes for the surface modification of nanoparticles is using an organosilane. The biocompatibility of most nanoparticles could be greatly enhanced by introducing various synthetic polymers to their surface, thus, promoting better water solubility of the magnetic carrier. Silica is also one of the most frequently functional coatings used so far, as it has inherently superior functionalization capabilities, respectively. For these reasons, overthe last decade, nanomaterials have been highlighted as promising candidates for improving traditional materials.
Keywords: nanaomateriali, sinteza, aplikacije, karakterizacija
Published in DKUM: 10.07.2015; Views: 47892; Downloads: 40
Link to full text |
58. SOLVOTERMALNA SINTEZA NANODELCEV V SISTEMU Ln-Y-B, Ln = La, Gd IN B = S, SeAljaž Križaj, 2015, undergraduate thesis Abstract: Fluorescenčni nanodelci dopirani z lantanoidi predstavljajo alternativo obstoječim bio-označevalcem v fluorescenčni mikroskopiji. Pogoj za učinkovito fluorescenco je ustrezna kristalna matrica, med katere spadajo tudi halkogenidi. To delo je študija solvotermalne sinteze nanodelcev v sistemu Ln-Y-B, kjer je Ln = La ali Gd in B = S ali Se. Osredotočil sem se predvsem na sintezo nanodelcev v ternarnem sistemu La-Y-S vzporedno pa sem študiral tudi sintezo v sistemih La-Y-Se, Y-S in Gd-S. Ti materiali so bili do sedaj sintetizirani le s kristalizacijo iz taline, nikoli pa solvotermalno. Študiral sem nastanek nanodelcev z izborom različnih reagentov in njihove koncentracije ter vpliv različnih topil, temperatur in sinteznega časa. Vzorce smo karakterizirali z rentgensko praškovno difrakcijo in s presevnim elektronskim mikroskopom. S primerjavo vseh zbranih rezultatov sem ugotovil, da pri 200ºC oz. 220ºC in pri sinteznem času 15h oz. 24h nastanejo nanodelci LaYS3 in LaYSe3, vendar pa produkt ni enofazen. V zaključku predlagam smernice za izboljšanje izkoristka sinteze.
Keywords: Solvotermalna sinteza, nanodelci, LaYS3
Published in DKUM: 02.06.2015; Views: 1728; Downloads: 158
Full text (3,08 MB) |
59. |
60. |
