SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


71 - 75 / 75
First pagePrevious page12345678Next pageLast page
71.
OCENA PREHRANSKE STRATEGIJE VRHUNSKIH SLOVENSKIH KAJAKAŠEV IN KANUISTOV NA PODLAGI PRIPOROČIL ŠPORTNE KLINIČNE PREHRANE ZA ŠPORTE MOČI IN HITROSTI
Dejan Kralj, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Slalom na divjih vodah s kajakom in kanujem predstavlja zahtevno olimpijsko disciplino in ga opredelimo kot šport moči in hitrosti. Vadba športne discipline veslanja na divjih vodah je kompleksna in športnik mora prilagoditi prehransko strategijo presnovnim zahtevam vadbe. Primerno načrtovana prehrana varuje športnikovo zdravje, izboljšuje učinkovitost vadbe in tekmovalne rezultate. Hkrati predstavlja tudi zdravstveno preventivo in zmanjšuje možnost razvoja sindroma RED. Namen diplomske naloge je primerjava prehranskih vnosov vrhunskih kajakašev in kanuistov s priporočili športne prehrane za športe moči in hitrosti. Rezultati analize nakazujejo, da je predvsem pri moških športnikih prenizek vnos energije zaradi prenizkega vnosa OGH in M. Pri ženskih športnicah je ta problem manj izrazit. Na osnovi rezultatov diplomske naloge lahko priporočimo izobraževanje športnikov o pomenu pravilne športne prehrane in redno vključevanje prehranske obravnave v proces športne vadbe slaloma na divjih vodah s kajakom in kanujem. Prehransko strategijo športnika je potrebno spremljati in jo individualno prilagajati potrebam športnika. Vzgojo športnikov je potrebno pričeti že v mladih letih, da zaradi sindroma RED nista ogrožena rast in ravoj mladih športnikov.
Keywords: slalom na divjih vodah s kajakom in kanujem, športi moči in hitrosti, prehranska priporočila, sindrom RED
Published: 29.01.2019; Views: 244; Downloads: 35
.pdf Full text (5,83 MB)

72.
Preobremenjenost študentov zdravstvene nege kot dejavnik tveganja za razvoj burnout sindroma
Adrijana Rožič, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Teoretično izhodišče: Preobremenjenost in stalen stres sta pogosto spremljevalca študenta zdravstvene nege na dodiplomski stopnji zaradi težavnosti programa in veliko klinične prakse. Novejše raziskave kažejo, da posamezni študenti zdravstvene nege preobremenjenost in stres ne znajo ali ne morejo zmanjševati, zaradi česar se lahko pojavijo karakteristike podobne burnout sindromu, ki se kaže s psihično in fizično izčrpanostjo. Namen raziskave, ki smo jo izvedli je bil preveriti ali so študenti zdravstvene nege preobremenjeni, kako ta preobremenjenost vpliva na njih in ali je preobremenjenost dejavnik tveganja za razvoj burnout sindroma. Raziskovalna metodologija in metode: V zaključnem delu smo uporabili deskriptivno in kvantitativno metodo dela. Izvedli smo raziskavo na eni izmed fakultet z polodprtim anonimnim anketnim vprašalnikom v katerem je sodelovalo 120 študentov zdravstvene nege dodiplomskega študija. Rezultate: Rezultati raziskave so pokazali, da so anektirani študenti zdravstvene nege preobremenjeni in da jih velik delež občuti tudi psihično in fizično izčrpanost. Ugotovili smo tudi, da anektirane študente zdravstvene nege najbolj obremenjuje učenje za izpite in izpiti, klinična praksa in pomanjkanje prostega časa, kar ima po njihovem mnenju tudi pretežno negativne posledice. Ugotovili smo tudi, da se študenti strinjajo, da preobremenjenost je dejavnik tveganja za razvoj burnout sindroma in ga lahko študenti po njihovem mnenju razvijejo že tekom študija. Diskusijo in zaključek: Preobremenjenost študentov zdravstvene nege in burnout sindrom je problem, ki se je šele začel raziskovati, vendar bi ga bilo potrebno večkrat obravnavati saj lahko negativno vpliva na zdravje študentov v zdravstveni negi.
Keywords: študij zdravstvene nege, stres, izčrpanost, mentalno zdravje, sindrom izgorelosti
Published: 14.12.2018; Views: 210; Downloads: 72
.pdf Full text (609,01 KB)

73.
Uspešnosti na področju učenja in vedenjske značilnosti pri učencih s posebnimi potrebami v prilagojenih izobraževalnih programih z enakovrednim izobrazbenim standardom
Barbara Vanovšek, 2018, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu smo ugotavljali, kakšna je uspešnost na področju učenja učenca z govorno-jezikovnimi motnjami (GJM) ter učenke z govorno-jezikovnimi motnjami, ki ima Prader-Willijev sindrom (PWS). V raziskavo sta bila vključena učenka in učenec tretjega razreda, ki imata oba GJM, učenka pa ima dodatno genetsko motnjo PWS. Učenca obiskujeta Prilagojeni program devetletne osnovne šole z enakovrednim izobrazbenim standardom za otroke z govorno-jezikovnimi motnjami. Zanimale so nas podobnosti obeh učencev na učnem in vedenjskem področju, kakor tudi razhajanja med njima. Učiteljem razrednega pouka, angleščine, športa in podaljšanega bivanja ter logopedinjama in delovni terapevtki smo razdelili ocenjevalne vprašalnike, s katerimi smo želeli ugotoviti razlike med učencem z GJM in učenko s PWS na področju uspešnosti pri učenju ter na področju vedenjskih značilnosti pri delu v razredu in pri individualni obravnavi (logoped, delovni terapevt). Prav tako nas je zanimalo, kateri zunanji in notranji dejavniki vplivajo na učni napredek in vedenjske značilnosti v različnih situacijah. Rezultati ocenjevalnih vprašalnikov so pokazali, da obstajajo razlike med učencema z GJM in PWS tako v razredu, kakor tudi pri individualni obravnavi. Uspeh na področju učenja je pri individualni obravnavi boljši kot v razredu, negativni vedenjski vzorci pa so manj prisotni. Opazili smo tudi razliko med učencema. Pri učenki s PWS se pogosto pojavljajo vedenjske značilnosti, ki so tipične za PWS, na področju uspešnosti pri učenju pa med učencema ni toliko odstopanj.
Keywords: učenci s posebnimi potrebami, govorno-jezikovne motnje, Prader-Willijev sindrom, uspešnost na področju učenja, vedenjske značilnosti, razred, individualna obravnava, logoped, delovni terapevt
Published: 11.12.2018; Views: 113; Downloads: 16
.pdf Full text (8,00 MB)

74.
Osveščenost ljudi o srčnem infarktu
Petra Gradišek, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Izhodišča: Pomembno je, da čim širša laična populacija pozna znake nastanka srčnega infarkta in ob pojavu le teh ustrezno ukrepa, saj se tako lahko rešuje življenje, ali pa izboljša rehabilitacija po srčnem infarktu, zato je namen našega zaključnega dela ugotoviti, če so ljudje dovolj osveščeni o srčnem infarktu. Glede na to, da je pri srčnem infarktu velika verjetnost, da pride do srčnega zastoja, je zelo pomembno, da tudi laična populacija pozna osnove oživljanja. Raziskovalne metode: V zaključnem delu je bila uporabljena deskriptivna metoda dela in kvantitativna metodologija raziskovanja. Raziskavo smo izvedli v eni izmed manjših občin v osrednji Sloveniji in je zajemala 100 udeležencev. Podatke smo zbirali s pomočjo vprašalnika, ki je vseboval 27 vprašanj zaprtega tipa. Rezultati: Ugotovili smo, da so anketiranci v naši raziskavi vse splošno dobro osveščeni o srčnem infarktu, da bi prepoznali znake in simptome srčnega infarkta ter da bi v večini pri osebi, ki bi doživela srčni infarkt znali pravilno ukrepati. Vendar pa so anketiranci potrdili, da je še vedno premalo informacij o srčnem infarktu. Diskusija in zaključek: Srčni infarkt je po vsem svetu vodilni vzrok umrljivosti. Glede na to, da srčni infarkt spada pod nujna stanja, je pomembno, da ga prepoznamo in ob tem pravilno ukrepamo. Čeprav so razviti centri za invazivno zdravljenje pacientov po srčnem infarktu, pa brez hitre oziroma laične prve pomoči, ne moremo rešiti ničesar. Zato je zelo pomembna osveščenost ljudi o srčnem infarktu, saj bi s tem lahko preprečili marsikatero smrt v domačem okolju.
Keywords: akutni koronarni sindrom, miokardni infarkt, dejavniki tveganja, simptomi in znaki, prva pomoč, nujna medicinska pomoč.
Published: 14.01.2019; Views: 201; Downloads: 88
.pdf Full text (809,81 KB)

75.
POČUTJE IN VKLJUČENOST OTROKA Z DOWNOVIM SINDROMOM V REDNEM ODDELKU VRTCA: ŠTUDIJA PRIMERA
Jasna Peter, 2019, master's thesis

Abstract: Otrok z Downovim sindromom je v rednem oddelku javnega vrtca vključen v Program za predšolske otroke s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo. V skladu z Zakonom o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (2000, 5. člen) se otroku z Downovim sindromom prilagaja organizacija in način izvajanja programa, zagotavlja pa se mu tudi dodatna strokovna pomoč (v oddelku/izven oddelka, in sicer individualno/skupinsko) ter stalni/začasni spremljevalec (Opara, 2015). V teoretičnem delu magistrske naloge predstavljamo: otroke s posebnimi potrebami (posebno pozornost namenjamo skupini otrok z Downovim sindromom), izvajanje predšolske vzgoje v javnih vrtcih, pokazatelja kakovosti vzgoje in izobraževanja (dobro počutje in vključenost), Ocenjevalni lestvici vključenosti in dobrega počutja za predšolske otroke (Laevers, 2005 in Marjanovič Umek, Fekonja in Bajc, 2005) ter dejavnike, ki po našem mnenju vplivajo na raven vključenosti in dobrega počutja predšolskih otrok v rednih oddelkih javnega vrtca. V empiričnem delu magistrske naloge prikazujemo kvalitativno raziskavo, ki temelji na študiji primera otroka z Downovim sindromom v rednem oddelku javnega vrtca. S pomočjo Ocenjevalne lestvice vključenosti in dobrega počutja (Marjanovič Umek, Fekonja in Bajc, 2005) ter s pomočjo intervjuvanja vzgojiteljice, izvajalke dodatne strokovne pomoči in svetovalne storitve ter spremljevalke otroka z Downovim sindromom smo pridobili podatke, ki so nam omogočili prikaz in razlago rezultatov opravljene raziskave. Ugotovili smo, da otrok z Downovim sindromom ob podpori vrtca, dodatni strokovni pomoči, prilagoditvah ter stalni spremljevalki izkazuje različne ravni vključenosti in dobrega počutja pri dejavnostih, ki se izvajajo v vrtcu, prav tako smo ugotovili, da se njegova raven funkcioniranja razlikuje po področjih (fina in groba motorika, intelektualne sposobnosti, komunikacija, organizacijske oblike, samostojnost, zaznavanje). Na podlagi teh ugotovitev lahko sklepamo, da vrtec otroku z Downovim sindromom zagotavlja ustrezno strokovno pomoč, podporo in prilagoditve ter mu tako omogoča optimalni razvoj in učenje v okviru njegovih zmožnosti.
Keywords: otroci s posebnimi potrebami, Downov sindrom, študija primera, vzgoja in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami, javni vrtec, dejavniki, ki vplivajo na dobro počutje in vključenost otrok.
Published: 15.04.2019; Views: 159; Downloads: 27
.pdf Full text (1,13 MB)

Search done in 0.14 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica