SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


61 - 70 / 75
First pagePrevious page12345678Next pageLast page
61.
NEGOVALNI PROBLEMI PACIENTK S SINDROMOM HIPERSTIMULACIJE JAJČNIKOV
Jasmina Vogrin, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Uvod: Sindrom hiperstimulacije jajčnikov je najpogostejši zaplet pri postopku oploditve z biomedicinsko pomočjo. Kadar je sindrom prisoten v zmerni ali hudi obliki, je potrebna bolnišnična obravnava. Raziskave kažejo, da imajo pacientke s sindromom hiperstimulacije jajčnikov naslednje negovalne probleme: neučinkovitost dihanja, prevelik volumen tekočin, slabost, anksioznost in akutne bolečine. Namen raziskave je s študijo primera prikazati, kateri so najpogostejši negovalni problemi pri sindromu hiperstimulacije jajčnikov. Metode: V diplomskem delu je bila uporabljena opisna oziroma deskriptivna metoda dela. Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji, izvedena je bila študija primera pacientke s sindromom hiperstimulacije jajčnikov. Podatki so bili zbrani s polstruktuiranim vprašalnikom ter z analizo negovalne in medicinske dokumentacije. V vzorec je bila vključena ena pacientka. Rezultati: Ugotovili smo, da je imela pacientka s sindromom hiperstimulacije jajčnikov specifične težave: bolečine v trebuhu, neuravnovešeno bilanco tekočin, motnje spanja ter prisotno povečano tveganje za infekcijo. Diskusija in sklep: V literaturi pri sindromu hiperstimulacije jajčnikov navajajo številne simptome, vendar pri obravnavani pacientki vsi niso bili izraženi. Delo medicinske sestre je, da ugotovi potrebe pacientke po zdravstveni negi, ugotavlja njene težave in simptome ter pravočasno odreagira in o vseh odstopanjih pravočasno poroča zdravniku. Pred odpustom iz bolnišnice medicinska sestra pacientki preda ustrezna navodila glede nege v domačem okolju in ji odgovarja na vprašanja v okviru svojih kompetenc.
Keywords: neplodnost, sindrom hiperstimulacije jajčnikov, zdravstvena nega, medicinska sestra
Published: 02.12.2016; Views: 502; Downloads: 93
.pdf Full text (595,49 KB)

62.
KAKOVOST ŽIVLJENJA ŽENSK S PREDMENSTRUALNIM SINDROMOM
Nataša Kocjan, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Izhodišča: Predmenstrualni sindrom predstavljajo različni somatski in psihični simptomi, ki se pojavljajo nekaj dni pred menstruacijo. Pojavlja se skoraj pri vseh ženskah v reproduktivni dobi. Ženskam, katere imajo hude težave, lahko predmenstrualni sindrom močno zmanjšuje kakovost življenja. Namen diplomskega dela je ugotoviti, katere težave predmenstrualnega sindroma se pri ženskah najpogosteje pojavljajo in kako predmenstrualni sindrom vpliva na vsakdanje življenje žensk. Metodologija raziskovanja: V empiričnem delu diplomskega dela je bila uporabljena kvantitativna raziskovalna metodologija, in sicer metoda anketiranja. Kot instrument raziskovanja je bil uporabljen delno strukturiran anketni vprašalnik. Raziskavo smo izvedli v enem izmed zdravstvenih domov v ginekološki ambulanti. V raziskavi je sodelovalo 50 žensk s predmenstrualnim sindromom. Rezultati: Najpogostejše težave anketiranih žensk zaradi predmenstrualnega sindroma so boleče, občutljive dojke, bolečine v spodnjem delu trebuha, spremembe v apetitu oz. požrešnost (ženske najpogosteje posegajo po slaščicah in sladkih pijačah), izbruh aken, razdražljivost, spreminjanje razpoloženja in glavobol. Vsi ti simptomi ženskam, ki trpijo za predmenstrualnim sindromom, povzročajo težave na različnih področjih. Največkrat v šoli ali službi, ter pri športnih aktivnostih. Prav tako ti simptomi vplivajo na samozavest žensk, povzročajo težave pri odnosu s partnerjem. Simptome predmenstrualnega sindroma najpogosteje lajšajo z zadostnim pitjem vode, vsaj osem urnim spanjem ter penečimi kopelmi ali masažami. Nekatere uporabljajo hormonsko kontracepcijo. Diskusija in zaključek: Pogosto se ženske niti ne zavedajo, da je vzrok nekaterih njihovih težav lahko predmenstrualni sindrom. Svojega telesa ne poznajo dovolj dobro ali pa morda niso pozorne na čas, ko se določeni simptomi pojavljajo. V medijih lahko zasledimo vedno več informacij o predmenstrualnem sindromu. Za lajšanje tegob v predmenstrualnem obdobju ženskam svetujemo uživanje zdrave in uravnotežene prehrane, zmanjšanje uživanja soli, kave, alkohola ter kajenja, telesno aktivnost tri do štirikrat na teden vsaj pol ure na dan ter zmanjšanje dejavnikov negativnega stresa. Simptome predmenstrualnega sindroma pa lahko lajšajo tudi z različnimi alternativnimi metodami.
Keywords: predmenstrualni sindrom, predmenstrualna disforična motnja, menstruacija, kakovost življenja, depresija
Published: 07.02.2017; Views: 756; Downloads: 109
.pdf Full text (1,42 MB)

63.
SAMOMORILNO VEDENJE V POVEZAVI S KVALITETO ŽIVLJENJA PRI BOLNIKIH S SINDROMOM ODVISNOSTI OD ALKOHOLA
Lea Tepeh, 2016, master's thesis

Abstract: Slovenija sodi med države z visokim samomorilnim količnikom. Ta se pomembno povezuje s sindromom odvisnosti od alkohola ter duševnimi motnjami, kar posledično vpliva na slabšo kvaliteto življenja. V okviru magistrskega dela smo želeli preučiti povezavo med samomorilnim vedenjem in kvaliteto življenja pri bolnikih s sindromom odvisnosti od alkohola. Preveriti smo želeli stopnjo kvalitete življenja pri bolnikih s poskusom samomora v primerjavi s tistimi brez poskusa samomora. Nadalje je bil naš namen ugotoviti, kateri izmed merjenih dejavnikov tveganja najbolje napoveduje kvaliteto življenja in kateri samomorilno vedenje. Osvetliti smo želeli dejavnike tveganja, ki negativno vplivajo na kvaliteto življenja pri bolnikih, odvisnih od alkohola, saj lahko poznavanje teh doprinese k boljši kvaliteti življenja in zmanjšanju tveganja za samomorilno vedenje. V raziskavi je sodelovalo 70 udeležencev, od tega 56 moških in 14 žensk, starih od 28 do 72 let, s postavljeno diagnozo sindroma odvisnosti od alkohola. Zaradi aplikacije na klinični populaciji smo uporabili krajše različice vprašalnikov in sicer WHOQOL-BREF, WHO-5, DASS-21, PSS, INQ-15. Rezultati naše raziskave so pokazali, da med bolniki, odvisnimi od alkohola, ki so poskušali narediti samomor, v primerjavi s tistimi, ki ga niso, ni prišlo do statistično pomembnih razlik na treh izmed štirih dimenzij kvalitete življenja, z izjemo socialne komponente. Večkratna regresijska analiza je pokazala, da je subjektivno blagostanje statistično pomemben prediktor kvalitete življenja. Z logistično regresijo smo potrdili pretekle raziskave glede kvalitete življenja in depresije kot dveh ključnih prediktorjev samomorilnega vedenja pri osebah, odvisnih od alkohola. Ugotovitve naše raziskave opozarjajo na pomembnost prihodnjega raziskovanja dejavnikov tveganja pri bolnikih, odvisnih od alkohola, in omogočajo primerjavo z drugimi kliničnimi populacijami.
Keywords: sindrom odvisnosti od alkohola, kvaliteta življenja, samomorilno vedenje, depresija, anksioznost, subjektivno blagostanje
Published: 03.02.2017; Views: 864; Downloads: 100
.pdf Full text (2,16 MB)

64.
Nove metode za ocenjevanje tveganja za razvoj metaboličnega sindroma pri otrocih
Bernarda Vogrin, 2017, doctoral dissertation

Abstract: Uvod. Zaradi epidemije otroške debelosti in metaboličnega sindroma lahko v prihodnosti pri otrocih pričakujemo še večje obremenitve srca in žil, čemur smo priča danes. Zgodnje odkrivanje oseb, ki so nagnjene k metaboličnim motnjam in boleznim srca in žil, lahko bistveno pripomore k načrtovanju preventive in zdravljenju bolezni. Hipoteza. Z merjenjem žilne funkcije, telesne sestave in natančno analizo serumskih lipidov lahko odkrijemo nagnjenost k metaboličnemu sindromu in boleznim srca in žil že v otroštvu, še pred pojavom kliničnih znakov. Metode. V študiji je sodelovalo 81 šolarjev starih 11–16 let. Z anketnim vprašalnikom smo pridobili podatke o njihovem socialnem okolju, prehranskih navadah in učnem uspehu. Z analizo športno vzgojnih kartonov smo ocenili njihovo telesno zmogljivost. Opravili smo meritve telesne konstitucije: telesno višino (TV), telesno težo (TT), obseg pasu (OP) in bokov (OB), kožno gubo na nadlahti (KGN) ter izračunali indeks telesne mase (BMI) in standardni odklon glede na spol in starost (SDS BMI). Telesno sestavo (odstotek maščobe (FAT %)) smo ocenjevali z bioimpedanco. Lastnosti arterijskega sistema smo merili z Arteriografom, z določanjem augmentacijskega indeksa (AIx), hitrosti pulznih valov (PWV) in centralnega sistoličnega arterijskega tlaka (SBPao). V vzorcu venozne krvi smo analizirali glukozo (GLU) in serumske lipide vključno s prostimi maščobnimi kislinami (PMK). Rezultati. AIx je značilno koreliral s TV, učnim uspehom, nekaterimi motoričnimi testi in serumskimi lipidi. PWV je značilno koreliral s TT, TV, BMI, SDS BMI, OP, OB, nekaterimi motoričnimi testi in PMK. SBPao je negativno koreliral z učnim uspehom. FAT % je kazal značilne povezave z GLU, PMK in drugimi lipidi. Pri 5 % oziroma 6 % učencev smo ugotovili zelo visoke vrednosti AIx, SBPao in PWV. Zaključki. AIx, PWV, PMK in FAT % so dobri pokazatelji začetnih žilnih in metaboličnih nepravilnosti pri otrocih in mladostnikih. Zvečana AIx in SBPao sta povezana s slabšimi učnimi in motoričnimi sposobnostmi. PWV je pri otrocih in mladostnikih zelo odvisen od telesne konstitucije.
Keywords: Metabolični sindrom, augmentacijski indeks, hitrost pulznih valov, otroci, bioimpedanca
Published: 29.11.2017; Views: 287; Downloads: 55
.pdf Full text (1,91 MB)

65.
Predmenstruacijski sindrom
Iztok Takač, Barbara Kotnik, 2009, review article

Abstract: Izhodišča: Prispevek opisuje probleme žensk v reproduktivnem obdobju, ki se soočajo s predmenstruacijskim sindromom, in različne možnosti zdravljenja oziroma lajšanja simptomov predmenstruacijskega sindroma. Zaključki: Predmenstruacijske motnje vključujejo izraze, kot so predmenstruacijski sindrom (PMS), predmenstruacijska disforična motnja (PMDM) in predmenstruacijska razdražljivost. S pojmom PMS poimenujemo skupek simptomov, kot so npr. depresija, žalost, vznemirjenost, razdražljivost, napetost, jokavost, nihanje v počutju, občutljivost in povečanje dojk. Več kot 80 % žensk v reproduktivnem obdobju doživlja predmenstruacijske simptome. Kadar pa prevladujejo psihični simptomi, ki so dovolj resni, da prekinejo normalno socialno in poklicno delovanje ženske, govorimo o predmenstruacijski disforični motnji. O PMS govorimo takrat, če se simptomi pojavijo v času lutealne faze predmenstruacijskega ciklusa, včasih takoj po ovulaciji, in se popolnoma umirijo v času folikularne faze. PMS lahko zdravimo z zaviralci sinteze prostaglandinov, s selektivnimi inhibitorji ponovnega prevzema serotonina in z oralnimi kontraceptivi. Pri lažjih oblikah PMS se lahko poslužimo tudi zdravljenja s povečano telesno dejavnostjo, dieto z več sadja, zelenjave in polnozrnatih izdelkov. Sodobne raziskave kažejo, da je zelo učinkovito tudi zdravljenje s kognitivno vedenjsko terapijo, s katero izboljšamo razpoloženje in zmanjšamo simptome PMS.
Keywords: predmenstruacijski sindrom, predmenstruacijska disforična motnja
Published: 28.03.2017; Views: 279; Downloads: 17
.pdf Full text (93,42 KB)
This document has many files! More...

66.
Bolnišnično zdravljenje odvisnih od alkohola v vzhodni Sloveniji
Matej Kravos, Ivan Malešič, 2011, original scientific article

Abstract: Izhodišča: Z raziskavo smo želeli ugotoviti število in skupine hospitaliziranih bolnikov, odvisnih od alkohola, z zapleti in brez njih, ter njihove laboratorijske označevalce v letih 2002 in 2007 v psihiatričnih bolnišnicah vzhodne Slovenije. Metode: Študija je retrogradna. V raziskavo smo vključili vse osebe, odvisne od alkohola, ki so bile odpuščene v letih 2002 in 2007. Rezultati: V vseh bolnišnicah skupaj je bilo v letu 2002 odpuščenih 776 bolnikov, leta 2007 pa 672 bolnikov, odvisnih od alkohola. Med bolnišnicami obstajajo razlike v profilu obravnavanih bolnikov. Izstopa nizko število obravnavanih bolnikov z odtegnitvenim stanjem na psihiatričnem oddelku Univerzitetnega kliničnega centra Maribor. Izmed laboratorijskih preiskav vse bolnišnice kot označevalce odvisnosti določajo le gama-gluta-miltransferazo (GGT), aspartat-aminotransferazo (AST) in alanin-aminotransferazo (ALT) ter povprečni volumen eritrocitov (MCV). Vse srednje vrednosti označevalcev so pri odvisnih od alkohola z odtegnitvenimi simptomi v letu 2007 statistično značilno višje kot v letu 2002, razen vrednost MCV pri ženskah. Tudi deleži patoloških vrednosti vseh označevalcev so bili v letu 2007 višji. Zaključki: V bolnišnicah vzhodne Slovenije je bilo število skupno obravnavanih bolnikov, odvisnih od alkohola, leta 2007 statistično značilno manjše kot leta 2002. Zmanjšal se je tudi delež bolnikov, odvisnih od alkohola, v primerjavi z bolniki z ostalimi duševnimi motnjami. Odvisni od alkohola so bili glede na laboratorijske označevalce v letu 2007 telesno statistično značilno bolj prizadeti kakor v letu 2002. Razlike v patoloških vrednostih označevalcev niso bile tako izrazite, da bi nam v klinični praksi bistveno pomagale kot napovednik razvoja odtegnitvenih simptomov in alkoholnih bledežev. V nobeni od bolnišnic v diagnostičnem postopku ne določajo vrednosti transferina z zmanjšanim deležem ogljikovih hidratov (CDT) in glutamat-dehidrogenaze (GLDH), ki sta najbolj specifična označevalca.
Keywords: alkohol, odvisni od alkohola, sindrom odvisnosti od alkohola, označevalci odvisnosti od alkohola
Published: 28.03.2017; Views: 372; Downloads: 59
.pdf Full text (476,75 KB)
This document has many files! More...

67.
Določanje tveganja za razvoj sladkorne bolezni tipa 2 v referenčnih ambulantah
Nina Župan, 2017, master's thesis

Abstract: Teoretična izhodišča: Sladkorna bolezen tipa 2 (SB2) je bolezen, ki jo lahko preprečimo z zdravim načinom življenja. Pogosto jo spremljajo druge kronične bolezni, kot sta debelost in arterijska hipertenzija. Namen magistrskega dela je raziskati pojavnost SB2 glede na starostno strukturo in preučiti povezave nekaterih dejavnikov tveganja za SB2. Metodologija: V raziskavi je sodelovalo 119 pacientov, ki so obiskovali referenčno ambulanto v severnovzhodnem delu Slovenije. Uporabljen inštrument je bil validiran vprašalnik za presejanje na področju sladkorne bolezni FINDRISC. Sestavljen je iz 8 vprašanj, ki so izbirnega tipa, z enim možnim odgovorom. Rezultati: V magistrskem delu ugotavljamo, da obstajajo povezave med stopnjo krvnega sladkorja, holesterolom, krvnim tlakom in stopnjo ocene tveganja za nastanek SB2. Starostno obdobje, ki se je izkazalo kot najbolj ogrožajoče za nastanek SB2, je bilo obdobje med 45. in 64. letom. Povezave med stopnjo krvnega sladkorja (p = 0,001), krvnim tlakom (p = 0,001) ter holesterolom (p = 0,005) in FINDRISC oceno stopnje tveganja za nastanek SB2 smo potrdili tudi s pomočjo korelacijskih testov. Sklep: Glede na trenutno situacijo in strm vzpon prevalence SB2 so strategije za zmanjšanje pojavnosti SB2 z zgodnjim odkrivanjem dejavnikov tveganja bistvenega pomena. S tem tudi vprašalnik FINDRISC, ki je dostopen vsem, ne samo v RA pri preventivnem pregledu, ampak tudi na spletnih straneh. Vsekakor pa obstajajo možnosti za optimizacijo omenjenega vprašalnika, predvsem na podlagi zbiranja podatkov, ki so specifični za slovensko populacijo, v elektronski obliki. Takšna zbirka podatkov bi omogočila razvoj novih presejalnih testov, ki bi bili prilagojeni specifikam populacije in trenutnega časa ter aktualni prevalenci SB2.
Keywords: FINDRISC, metabolični sindrom, sladkorna bolezen tipa 2, diagnoza, presejalni testi za sladkorno bolezen, pregled, zdravstvena nega, medicinska sestra
Published: 07.06.2017; Views: 820; Downloads: 198
.pdf Full text (846,90 KB)

68.
Rettov sindrom pri otroku
Veronika Pogorevc, 2017, undergraduate thesis

Abstract: Teoretična izhodišča: V diplomskem delu je predstavljena deklica z Rettovim sindromom.To je razvojno nevrološka motnja, za katero je značilen upad psihomotoričnega razvoja. Ugotoviti smo želeli negovalne probleme, ki se pojavljajo pri teh otrocih. Raziskovalne metode: V raziskavi smo uporabili deskriptivno metodo dela. Raziskava je temeljila na kvalitativni metodologiji. Izvedli smo študijo primera s pomočjo tehnike intervjuja ter modela 14 življenjskih aktivnosti Virginie Henderson. Rezultati: Spoznali smo deklico z Rettovim sindromom ter težave, s katerimi se srečuje njena družina. S pomočjo študije primera smo ugotovili, da se težave pojavljajo ne samo v duševnem razvoju, ampak tudi v telesnem. Diskusija in zaključek: Rettov sindrom lahko za sabo povleče še veliko drugih zdravstvenih težav, kot je na primer popolna nepokretnost otroka. Vendar je vsaka družina, ki skrbi za takega otroka, nekaj posebnega. Skrb lahko družino še bolj poveže in splete še trdnejše vezi.
Keywords: Rettov sindrom, otrok, zdravstvena nega, medicinska sestra
Published: 29.06.2017; Views: 914; Downloads: 85
.pdf Full text (426,32 KB)

69.
Prisotnost hipohondrije in njenih dejavnikov pri študentih: V iskanju sindroma študentov psihologije
Nina Kirič, 2018, master's thesis

Abstract: Zaskrbljenost zaradi svojega zdravja je v veliki meri določena z osebnostnimi značilnostmi posameznika. Študenti psihologije lahko ob študiju razvijejo obliko hipohondrije, t.i. sindrom študentov psihologije, ki jo lahko določene osebnostne značilnosti še okrepijo. Namen raziskave magistrskega dela je proučiti, kako se osebnostne dimenzije povezujejo s hipohondrijo in samodiagnozo ter ali prihaja do kakšnih razlik v pojavnosti med študenti psihologije in študenti drugih smeri, ki niso usmerjeni na delo z ljudmi. Končni vzorec je sestavljalo 307 udeležencev, od tega 184 študentov psihologije. Podatki so bili pridobljeni z apliciranjem testne baterije, ki je zajemala vprašalnik Velikih pet faktorjev osebnosti (BFI), lestvico samozavedanja (SCS), vprašalnik ruminacije in refleksije (RRQ), vprašalnik hipohondrije (HAI) in vprašalnik samodiagnoze. Analizo smo najprej izvedli za celoten vzorec, nato pa smo podrobneje proučili še skupino študentov psihologije. Na vzorcu udeležencev študentov psihologije smo uporabili hierarhično multiplo regresijo. Pri analizi moderatorskih odnosov na vzorcu študentov psihologije smo uporabili dodatek Process Macro. Rezultati so na vzorcu vseh udeležencev pokazali, da smer študija statistično pomembno pozitivno napoveduje samodiagnozo. Pri študentih psihologije je tako zaznati višjo stopnjo samodiagnoze duševnih motenj kot pri študentih ostalih smeri. Na vzorcu študentov psihologije smo ugotovili, da hipohondrijo statistično pomembno pozitivno napovedujejo diagnoza duševne motnje študenta, obisk strokovne pomoči, nevroticizem in zasebno samozavedanje. Stopnja študija in diagnoza duševna motnja sta statistično pomembna pozitivna napovednika samodiagnoze pri študentih psihologije. Omenjeni rezultati nakazujejo na možnost obstoja sindroma študentov psihologije in so uporabni pri intervencijah na področju duševnega zdravja med usposabljanjem in izobraževanjem bodočih psihologov.
Keywords: hipohondrija, sindrom študentov psihologije, samodiagnoza, nevroticizem, vestnost, ekstravertnost, zasebno samozavedanje, ruminacija
Published: 04.04.2018; Views: 427; Downloads: 128
.pdf Full text (1,30 MB)

70.
Preverjanje uporabnosti spletne aplikacije za odkrivanje nediagnosticirane sladkorne bolezni v referenčnih ambulantah s strani uporabnikov
Janja Lorber, 2018, master's thesis

Abstract: Izhodišča: Število oseb s sladkorno boleznijo skozi leta narašča. Sladkorna bolezen lahko nekaj časa poteka brez značilnih simptomov, zato obstaja možnost, da jo spregledamo. S spremembo načina življenja, prehranjevalnih in gibalnih navad, lahko nastanek sladkorne bolezni preložimo. Namen raziskave je predstaviti uporabnost in namen spletne aplikacije SLORISK ter preveriti zadovoljstvo končnih uporabnikov aplikacije. Raziskovalna metodologija: V raziskovalnem delu je bila uporabljena kvantitativna metodologija raziskovanja. S tehniko anketiranja in pripravljenim prilagojenim validiranim vprašalnikom smo anketirali 53 oseb, ki so bile obravnavane v referenčni ambulanti. Na predstavitvi spletne aplikacije SLORISK je sodelovalo 16 diplomiranih medicinskih sester/diplomiranih zdravstvenikov. Rezultati: Anketirane osebe v referenčni ambulanti so najvišjo oceno pripisale razumljivosti aplikacije (4,81 ± 0,44). Splošna ocena zadovoljstva uporabnikov z aplikacijo je bila 8,51 ± 1,53. Od vseh anketiranih se jih je 13 % odločilo za udeležbo na delavnicah v zdravstvenovzgojnem centru. Diplomirane medicinske sestre/diplomirani zdravstveniki so najvišjo oceno 4,69 ± 0,59 pripisali uporabi spletne aplikacije brez pisnih navodil in lahkotnosti uporabe 4,69 ± 0,71. Povprečna ocena zadovoljstva je bila 8,25 ± 1,88. Diskusija in zaključek: Z uporabo spletne aplikacije SLORISK lahko rezultate presejanja za odkrivanje nediagnosticirane sladkorne bolezni vizualno nazorno prikažemo in tako dodatno motiviramo posameznika za uveljavitev sprememb v življenjskem slogu, ki bi na zdravje ugodno vplivale.
Keywords: Preventiva, diplomirana medicinska sestra, SLORISK, metabolni sindrom, zdravstvenovzgojne delavnice, dejavniki tveganja.
Published: 15.11.2018; Views: 141; Downloads: 41
.pdf Full text (1,06 MB)

Search done in 0.25 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica