SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


51 - 60 / 75
First pagePrevious page12345678Next pageLast page
51.
UČENJE TUJEGA JEZIKA PRI RAZLIČNIH AVTISTIČNIH MOTNJAH
Andreja Havoj, 2016, master's thesis

Abstract: Znanstveniki so pri raziskovanju avtistične motnje prišli do kriterijev, na podlagi katerih lahko diagnosticiramo omenjeno motnjo. Avtorja Aarons in Gittens (1992) pravita, da če se otrokovo odklonsko obnašanje ujema z osmimi od devetih alinej za določanje avtistične motnje, še ne pomeni, da je otrok avtističen (Aarons in Gittens, 1992). V letih raziskovanj so mnogi prišli do podobnih ugotovitev. Pri ugotavljanju avtistične motnje smo se v naši raziskovalni nalogi ravnali po kriterijih Kannerja, ki ga je v svoji knjigi povzela avtorica dr. Ivona Milačić. Avtorica v svoji knjigi »Aspergerjev sindrom ali visoko funkcionalen avtizem« trdi, da je Kannerjeva raziskava temeljila na opazovanju enajstih otrok in njegova opažanja so ključna pri današnjem odkrivanju avtizma. Kannerjeva opažanja zajemajo devet stopenj in opisov. 1. Osamljenost – opažamo, da otrok uživa v osamljenosti in se nahaja v svojem svetu. Kanner pravi, da je osamljenost razvidna že v zgodnjih obdobjih razvoja. 2. Rutine – postanejo sestavni del otrokovega življenja na dnevni ravni. Že ena sama izključenost ene dnevne rutine lahko vodi v izbruh agresije. 3. Odličen mehanski spomin – na podlagi Kannerjevih zapisov dr. Milačić navaja, da so si otroci brez pomenske informacije zapomnili npr. pesmice v tujih jezikih, abecedo od konca do začetka. Pomnjenje takšnih nenavadnih informacij bi pri normalno razvijajočemu se otroku pomenili oviro. 4. Eholalia – nenehno ponavljanje določenih besed. Tukaj dr. Milačić navaja primere, kjer otroci pri komunikaciji navajajo besede, ki so neobičajne pri vsakdanji komunikaciji. 5. Občutljivost na dražljaje – v primerjavi z ostalimi otroci, so otroci s avtizmom občutljivi na različne dražljaje kot so zvok, hrana, barve, ipd. 6. Stereotipno gibanje bodisi določenih delov telesa npr. glave, prstov ali besedna rutina. 7. Odlični kognitivni potenciali – glede na Kannerjeve ugotovitve, v to kategorijo uvrščamo otroke z odličnim spominom za dogodke, npr. tiste otroke, ki si zapomnijo ali sestavijo kompleksno pesmico, uporabljajo slovnico višje ravni, kjer se vidi njihov primer izjemne inteligence 8. Odlično pomnjenje informacij na podlagi ponavljanja – veliko otrok z avtizmom kaže izjemno moč spomina 9. Normalen fizičen zunanji izgled (Aarons in Gittens, 1992). Dr. Lorna Wing in dr. Judith Gould (Wing in Gould, 1979) sta leta 1979 opravili raziskavo na področju epidemiološke raziskave otrok prebivalcev točno določenega kraja v Londonu. Njuna raziskava je zajemala tudi otroke z avtističnimi motnjami in gibalno ovirane otroke. Njun rezultat se je kazal v tem, da imajo otroci z avtistično motnjo okvaro socialne narave. Aarons in Gittens navajata, da sta znanstvenici ugotovili, da ključni problem leži v okvari družbene zveze, socialne komunikacije in družbenega razumevanja in domišljije. - Okvara družbene zveze se kaže v tem, da bo posameznik navezal družaben kontakt, vendar bo težje razumel pravila družbenega vedenja. - Otrok z avtistično motnjo se bo v družbeno komunikacijo vključil, ko bo sam želel, ampak v pogovoru mogoče ne bo sodeloval. - Okvare družbenega razumevanja in domišljije se kažejo v tem, da se otrok zaveda, da se nekaj dogaja v glavah drugi ljudi, vendar nikakor ne more razvozlati kaj točno nekdo predvideva (Wing in Gould, 1993). Dr. Alenka Vojska Kušar (Patterson, 2009) navaja, da lahko znotraj študije stotih primerov otrok z avtizmom, eden od njih kaže značilnosti avtistične motnje bolj ali manj izrazito. Avtizem po mnenju dr. Vojske Kušar predstavlja globalen družbeni problem. Nekoč, pred dvajsetimi leti, naj bi bilo razmerje otrok z avtizmom 1:1000. Po mnenju avtorice se je avtizem razširil za desetkrat. Če otrok kaže eno značilnost še ne pomeni, da govorimo o avtistični motnji.
Keywords: angleščina, pedagogika, avtizem, nizko funkcionalen avtizem, visoko funkcionalen avtizem, Aspergerjev sindrom, avtistične motnje.
Published: 20.06.2016; Views: 596; Downloads: 65
.pdf Full text (690,10 KB)

52.
Slikanice, primerne za branje ljudi s posebniim potrebami
Karin Vajs, 2016, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu z naslovom Slikanice, primerne za branje ljudi s posebnimi potrebami sem na kratko predstavila teorijo slikanice, lahko branje, namenjeno osebam s posebnimi potrebami, celostno branje slikanic za branje odraslih z motnjami v duševnem razvoju in Downov sindrom. V praktičnem delu sem se podrobneje analizirala štiri slikanice iz zbirke o Bibi in Gustiju avtorice Ide Mlakar. V sami analizi sem se posvetila tako besedilu kot tudi ilustracijam in analizirala interakcijo med njima. Vsako od štirih slikanic sem prebrala 18-letnemu dekletu (v nadaljevanju Mojca), ki je obravnavane slikanice tudi samostojno obnovila. Na podlagi njene obnove sem zapisala povzetek obnove in njenega razumevanja ter razhajanje med zgodbo in njeno obnovo. Pri pisanju diplomskega dela sem v teoretičnem delu uporabila deskriptivno metodo, saj sem podajala že znana dejstva iz literature. V praktičnem delu sem uporabila metodo analize, sinteze in metodo praktičnega dela. Vzorec predstavlja 18-letno dekle Mojca z Downovim sindromom.
Keywords: branje za ljudi s posebnimi potrebami, lahko branje, Downov sindrom, Ida Mlakar, Bibi in Gusti, slikanica
Published: 08.09.2016; Views: 384; Downloads: 68
.pdf Full text (634,28 KB)

53.
Blagodejni učinki glasbe na osebe z Downovim sindromom
Polona Prosen, 2016, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo je zasnovano kot praktično delo. Obravnava osebe z Downovim sindromom, njihov razvoj, telesne značilnosti in sposobnosti. Vključuje inkluzijo otrok s posebnimi potrebami, vrste izobraževalnih programov ter pregled zavodov in centrov po Sloveniji. Preučuje tudi zdravilne učinke glasbe, tako na zdravega človeka, kot na osebo s posebnimi potrebami. V magistrski nalogi so prikazane tudi konkretne vaje ob glasbi, ki so namenjene sprostitvi, zmanjšanju stresa, lajšanju bolečin, prav tako pripomorejo k izboljšanju pozornosti, koncentracije, pomnjenja ter k izboljšanju socialne interakcije. V drugem, praktičnem delu magistrske naloge so predstavljeni rezultati raziskave, ki je bila opravljena v Centru za izobraževanje, rehabilitacijo in usposabljanje v Vipavi. Vanjo je bilo vključenih pet različno starih otrok z Downovim sindromom. Zanimalo nas je, kako posamezniki z omenjeno motnjo doživljajo glasbo in kakšna čustva jih spremljajo ob glasbeni aktivnosti. Pri ugotavljanju razlik sta bila upoštevana spol in starost posameznikov. Raziskali smo, kaj jim pri glasbi povzroča največ težav ter katera so njihova močna področja. Preverili smo tudi, v kolikšnem času in s kakšnimi rezultati se lahko skupina petih učencev, ki so različnega spola, različne starosti in imajo različno stopnjo motnje, nauči ljudsko pesem.
Keywords: osebe s posebnimi potrebami, Downov sindrom, pozitivni učinki glasbe, zvok, skupinsko muziciranje
Published: 11.08.2016; Views: 640; Downloads: 100
.pdf Full text (1,67 MB)

54.
VPLIV ZGODNJE OBRAVNAVE IN IZOBRAŽEVANJA NA KAKOVOST ŽIVLJENJA OSEB Z DOWNOVIM SINDROMOM IN NJIHOVIH DRUŽIN
Urška Zorc, 2016, bachelor thesis/paper

Abstract: V diplomskem delu bomo obravnavali Downov sindrom, predstavili program zgodnje obravnave in Društvo Downov sindrom Slovenija ter problematiko inkluzije in izobraževanja oseb z Downovim sindromom. Downov sindrom je stanje spočetega otroka, ki ga povzroča trisomija enaindvajsetega kromosoma v celicah novorojenčka in se kaže kot upočasnjen telesni in duševni razvoj otroka. Odraža se v raznih telesnih in vedenjskih posebnostih. Duševne zmožnosti ljudi z Downovim sindromom so sicer ovirane, vendar lahko ljudje z Downovim sindromom ob podpori staršev in sistema živijo sorazmerno kakovostno življenje. V raziskovalnem delu naloge je izdelana analiza ankete, ki smo jo izvedli med starši otrok z Downovim sindromom. V raziskavi smo ugotavljali, koliko so otroci z Downovim sindromom vključeni v programe zgodnje obravnave, katere so težave staršev pri izvajanju teh programov in kakšen učinek ima program zgodnje obravnave.
Keywords: Izobraževanje, Downov sindrom, Društvo Downov sindrom Slovenija, zgodnja obravnava, kakovost življenja.
Published: 10.10.2016; Views: 250; Downloads: 51
.pdf Full text (1,23 MB)

55.
Posttravmatski sindrom žrtev spolnih zlorab
Nina Martinčič, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Posttravmatska stresna motnja je duševna bolezen. Pojavi se, ko je posameznik žrtev hudega travmatskega dogodka, ki pretrese njegovo telo in duha. Telo se na tak šok odzove na več načinov. Nekateri travmo prebolijo sami od sebe in jih ne zaznamuje. Vse je odvisno od stopnje resnosti travme oziroma, če je bil posameznik žrtev ali samo priča dogodka. Ni pomembno, kaj se je zgodilo in komu, pri vsakomur se lahko razvije ta sindrom. Nekateri so že po naravi bolj nagnjeni k duševnim obolenjem, zato so te osebe še toliko bolj dovzetne za take posledice. Pri tem je pomembno, da oseba to travmo preboli. Nekateri hočejo vse zadržati in preboleti sami. Napaka. Tak način razmišljanja in obnašanja še bolj obremeni telo in duševnost, simptomi pa se še poslabšajo. Možnosti posledic travmatičnega dogodka se je treba zavedati in jih čim prej pozdraviti. V preteklosti so bile duševne bolezni tabu, ljudje so se jih sramovali. Danes je to nekaj povsem normalnega, saj obstaja veliko načinov zdravljenja. Pomaga že samo to, da ima oseba nekoga, s katerim lahko deli svojo izkušnjo. Ne sme se zapirati vase in oddaljiti od okolice ter vsakdanjega življenja. Vsakemu posamezniku posebej odgovarja določen način zdravljenja, zato mora poiskati sebi primernega. Danes so metode tako dobro raziskane, da je to iskanje najmanjša težava. Zdravljenje s terapijo se kaže kot zelo učinkovito. Obstaja več terapevtskih metod, vse vključujejo terapevta in njegovega pacienta, ki skupaj spoznavata simptome in posledice travme, in jih skupaj odstranita. Nekatere terapije so hitrejše in bolj agresivne, nekatere dolgotrajne. Hitrost in intenzivnost učinka terapije je odvisna od posameznika in njegove želje po ozdravitvi. Na drugi strani je na voljo tudi zdravljenje z zdravili. Danes je za vsako bolezen na voljo zdravilo. Zdravil za posttravmatsko stresno motnjo je več, tudi njihovo delovanje je odvisno od posameznika. Nekatera zdravila imajo lahko stranske učinke in ne delujejo, druga pozdravijo hitro in učinkovito. Pacient se s terapevtom ali zdravnikom posvetuje in skupaj določita ustrezno zdravljenje, pri čemer mora biti pacient pripravljen na ponovno soočanje s travmo in se dovolj truditi za uspešno ozdravitev. Uživanje drog in alkohola ustavi postopek zdravljenja in poslabša simptome travme, zato mora imeti vsak posameznik okoli sebe dovolj dober podporni sistem. Ljudje okoli njega mu morajo biti v podporo, pomoč, biti razumevajoči in pripravljeni na vse, saj sta soočanje s travmo in zdravljenje dolgotrajna in utrujajoča procesa, ki ju nihče ne more prebroditi sam.
Keywords: spolne zlorabe, žrtve, posttravmatski sindrom, pomoč žrtvam, diplomske naloge
Published: 15.11.2016; Views: 648; Downloads: 96
.pdf Full text (704,01 KB)

56.
PREHRANSKE NAVADE PACIENTOV PO PREBOLELEM AKUTNEM KONORARNEM SINDROMU
Vesna Žižek, 2016, specialist thesis

Abstract: Prehrana je pomemben del zdravega življenskega sloga, ki ohranja in krepi zdravje, zmanjšajo se kronične bolezni in prezgodnja umrljivost. Na zdrav način prehranjevanja imao velik vpliv naše prehranjevalne navade. Z raziskavo smo želeli ugotoviti kakšne so prehranjevalne navade pacientov po prebolelem akutnem koronarnem sindromu.
Keywords: akutni koronarni sindrom, prehrana, prehranjevalne navade
Published: 21.10.2016; Views: 710; Downloads: 34
.pdf Full text (1007,40 KB)

57.
ZDRAVSTVENA NEGA PREDŠOLSKEGA OTROKA Z DOWNOVIM SINDROMOM
Klaudija Šebjanič, 2016, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu smo predstavili Downov sindrom, opisali smo najpogostejše telesne, vedenjske in zdravstvene značilnosti Downovega sindroma. V okviru konceptualnega modela Virginie Henderson smo opisali 14. osnovnih življenjskih aktivnosti in proces zdravstvene nege. Z raziskavo in načrtovanjem procesa zdravstvene nege smo želeli ugotoviti, pri katerih osnovnih življenjskih aktivnostih potrebuje predšolski otrok z Downovim sindromom pomoč staršev oziroma svojcev. Metodologija raziskovanja: Empirični del diplomskega dela je temeljil na kvalitativni metodologiji raziskovanja. Izvedli smo študijo primera. Informacije smo dobili s pomočjo delno strukturiranega intervjuja staršev in opazovanjem obolele deklice. Rezultati: S pomočjo študije primera smo ugotovili, da imajo starši zelo veliko vlogo pri razvoju predšolskega otroka z Downovim sindromom. Deklica potrebuje največ pomoči ali nadzora staršev pri naslednjih življenjskih aktivnostih: prehranjevanju in pitju, odvajanju in izločanju, gibanju in ustrezni legi, oblačenju, čistoči in negi telesa, izogibanju nevarnostim v okolju, komunikaciji in učenju, razvedrilu in rekreaciji. Ugotovili smo, da morajo biti starši aktivno vključeni v proces zdravstvene nege, glede na dekličine zmožnosti. Diskusija in zaključek: V zdravstveni negi je zelo pomembno medsebojno delovanje staršev in vseh zdravstvenih delavcev, saj le tako lahko predšolskemu otroku z Downovim sindromom zagotovijo kakovostno in predvsem individualno zdravstveno nego. Ta mu pomaga pri osvajanju osnovnih življenjskih aktivnosti na poti k čim veji meri samostojnosti.
Keywords: Downov sindrom, otrok, osnovne življenjske aktivnosti, konceptualni model V. Henderson, študija primera.
Published: 19.10.2016; Views: 839; Downloads: 136
.pdf Full text (796,79 KB)

58.
NUDENJE INDIVIDUALNE POMOČI DIJAKINJI S POSEBNIMI POTREBAMI V DIJAŠEM DOMU
Tadeja Kocmut, 2016, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo z naslovom NUDENJE INDIVIDUALNE POMOČI DIJAKINJI S POSEBNIMI POTREBAMI V DIJAŠKEM DOMU je empirično magistrsko delo. Namen dela je analiza študije primera izvajanja in spremljanja prostovoljne dodatne strokovne pomoči za dijakinjo s posebnimi potrebami, ki obiskuje 3. letnik srednje poklicne šole. Pri raziskovanju so bile uporabljene metode študije primera, vprašalnik v obliki ocenjevalne lestvice in opazovalno-praktična metoda raziskovanja. Ugotovljeno je bilo, da je dijakinja komunikativna le v določenih družbenih okoljih ter da ima težave z izražanjem čustev in vživljanjem v čustva drugih. Pri ozaveščanju socialne komunikacije in interakcije je bila uporabljena strategija pogovora in modifikacija iracionalnih prepričanj. Izkazalo se je, da ima dijakinja težave pri načrtovanju svojih dejavnosti in časa, kar jo ovira pri izpolnjevanju šolskih obveznosti. Kot najboljši pristop se je izkazal tutor ali svetovalec, ki usmerja njeno delo v postavljanje prioritet. Raziskava je pokazala še, da dijakinja le včasih bere z razumevanjem in malokrat bere tekoče, večinoma pa se izogiba pisanju in se raje izraža ustno. Pri delu vedno potrebuje dodatno razlago in navodila, ob tem pa skoraj vedno tudi konkretne ponazoritve. Na področju disleksije so se kot najbolj učinkovite strategije izkazale strategija glasnega branja, metoda Vem – Želim izvedeti – Sem se naučil, strategija za razumevanje bistva, Paukova strategija ter strategija miselnega vzorca. Dijakinja je z uporabo ustreznih metod, didaktičnih pristopov in strategij dela izboljšala učni uspeh, napredovala na socialnem in učnem področju ter ob pomoči nekoliko izboljšala sposobnost organizacije in razporejanja časa.
Keywords: dodatna strokovna pomoč, disleksija, Aspergerjev sindrom, dijaški dom.
Published: 09.11.2016; Views: 687; Downloads: 68
.pdf Full text (3,11 MB)

59.
''PAS'' - ODTUJITVENI SINDROM
Urša Kasnik, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Družina je skupnost ljudi, ki jih povezujejo medsebojna bližina, pozornost, skrb za drugega, sprejemanje in naklonjenost, hkrati pa je osnovna celica, v kateri se otrok ob vzgoji staršev razvije v samostojno odraslo osebo. Včasih se zaradi različnih razlogov vezi skrhajo in partnerska zveza kot posledica odmaknjenosti in nezaupanja razpade. Ker je ta proces povezan z ogromno čustvenosti, se pogosto zgodi, da se pozabi na svojo nalogo - nalogo starševstva. Otrok namreč živi v odvisnosti od staršev in četudi se starša ločita, za svoj zdrav duševni razvoj otrok potrebuje ljubečo vzgojo in redne stike z obema od staršev. Diplomsko delo je sestavljeno iz štirih delov, pri čemer prvi obsega pojem družine kot življenjske skupnosti staršev in otrok. Drugi del obsega pojem ločitve pojem ločitve oziroma razveze, razloge zaradi katerih pride do ločitve in kako se to odraža pri otrocih ter urejanje stikov med ločenimi starši in otroki. Tretji del obravnava ključni pojem - PAS sindrom ali sindrom odtujitve starševstva. V četrtem delu so predstavljena spoznanja, ki so rezultat diplomskega dela.
Keywords: družina, starševstvo, ločitev, razveza, varstvo otrok, urejanje stikov, odtujitveni sindrom.
Published: 02.12.2016; Views: 1117; Downloads: 166
.pdf Full text (315,91 KB)

60.
KOMPETENCE ZDRAVSTVENIH REŠEVALCEV PRI OBRAVNAVI AKUTNEGA KORONARNEGA SINDROMA V NUJNI MEDICINSKI POMOČI NA TERENU
Samo Podhostnik, 2016, master's thesis

Abstract: Uvod: Akutni koronarni sindrom (AKS) predstavlja enega najpomembnejših in pogostih zdravstvenih problemov v svetu ter glavni vzrok umiranja bolnikov s koronarno boleznijo. Namen magistrskega dela je ugotoviti, če znanja in spretnosti zdravstvenih reševalcev zadostujejo za celostno začetno obravnavo bolnikov z AKS. Metode: Uporabljena je bila kvantitativna metodologija. Kot instrument zbiranja podatkov je bil uporabljen strukturiran anketni vprašalnik. Pridobljene podatke smo obdelali z uporabo deskriptivne in inferenčne statistike. Za obdelavo podatkov smo uporabili statistični program IBM SPSS 21. Rezultati: V raziskavi je bila nizka odzivnost anketirancev, morda zaradi zahtevne ankete. Podatki kažejo, da zdravstveni reševalci ne dosegajo željeni/potrebni nivo znanja za samostojno začetno obravnavo bolnikov z AKS, kar je pokazalo preverjanja znanja v anketi. Rezultati tudi kažejo (p = 0,16), da ni statistične povezanosti med dolžino delovne dobe v NMP in znanjem reševalcev. Interpretacija in zaključek: V raziskavi je bila nizka odzivnost anketirancev. Podatki kažejo, da zdravstveni reševalci ne dosegajo nivo željenega/potrebnega znanja za samostojno začetno obravnavo bolnikov z AKS. Rezultati raziskave kažejo, da je potrebno na področju začetne obravnave bolnikov z AKS izvajati dodatna izobraževanja zdravstvenih reševalcev. Znanje, spretnosti ter poznavanje protokolov bi lahko uporabili skupaj z informacijsko komunikacijsko tehnologijo zlasti v odsotnosti zdravnika, s čimer bi močno prispevali k boljšim končnim rezultatom zdravljenja AKS.
Keywords: akutni koronarni sindrom, zdravstveni reševalec, znanje, spretnosti.
Published: 04.01.2017; Views: 720; Downloads: 118
.pdf Full text (1,20 MB)

Search done in 0.28 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica