SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


21 - 30 / 75
First pagePrevious page12345678Next pageLast page
21.
SOCIALNI POLOŽAJ UČENCEV Z ASPERGERJEVIM SINDROMOM V OSNOVNI ŠOLI
Katarina Pogorevc, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Osebe z Aspergerjevim sindromom strokovnjakom še danes predstavljajo eno veliko uganko. Čeprav je o Aspergerjevem sindromu napisane že kar nekaj literature, se strokovnjaki še vedno poglabljajo v to motnjo. Preučiti in ugotoviti želijo, katera področja, spretnosti so pri osebah z Aspergerjevim sindromom bolje razvita, katera manj, poskušajo pa razumeti tudi kakšno je njihovo delovanje v vsakodnevnem življenju in kakšne medsebojne odnose so sposobni vzpostaviti. V teoretičnem delu diplomske naloge sta najprej razložena pojem integracije in pojem inkluzije, sledi zakonska podlaga v vzgoji in izobraževanju za otroke s posebnimi potrebami v Republiki Sloveniji, nato je predstavljena sama definicija, kaj Aspergerjev sindrom je, vzroki za nastanek te motnje, značilnosti in razvoj otrok z Aspergerjevim sindromom ter sama obravnava teh otrok. Na koncu tega dela so predstavljeni še različni položaji, ki jih učenci zasedajo znotraj razredov ter metoda s katero ugotavljamo te položaje, podani pa so tudi predlogi, kako nuditi pomoč socialno nespretnim učencem. V empiričnem delu je najprej zajeta analiza sociometrične preizkušnje, nato pa analiza rezultatov pridobljenih s strukturiranim intervjujem. Analiza dobljenih rezultatov sociometrične preizkušnje je pokazala, da večina učencev z Aspergerjevim sindromom znotraj razredov zaseda precej slabše položaje, kot pa njihovi vrstniki, kar posledično vodi do tega, da se sošolci raje izogibajo učencev z omenjeno motnjo, jih zavračajo in prezirajo. Na te rezultate se navezujejo še rezultati pridobljeni pri strukturiranem intervjuju, kjer se je izkazalo, da učenci z Aspergerjevim sindromom sami ocenjujejo, da imajo veliko prijateljev, da se v njihovi družbi zelo dobro počutijo, da se z njimi pogostokrat srečujejo, pa ne samo v šoli pri pouku, ampak tudi pri šolskih in zunajšolskih dejavnostih ter na rojstnodnevnih zabavah. Pri vsem tem je zanimivo to, da se pridobljeni rezultati pri sociometrični preizkušnji in strukturiranem intervjuju med seboj ne dopolnjujejo in ujemajo najbolje, ampak so si v nasprotju s pričakovanim.
Keywords: Integracija, inkluzija, Aspergerjev sindrom, socialni položaj, sociometrična preizkušnja...
Published: 19.07.2011; Views: 3279; Downloads: 636
.pdf Full text (436,87 KB)

22.
MOTENE OSEBNOSTI - POJEM IN POMEN ZA PRESOJANJE PRIŠTEVNOSTI( KRIMINOLOŠKI VIDIK)
Vesna Tovornik, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Motene osebnosti so eno najbolj spornih področij tako v pravu kot tudi v psihiatriji. Osebnost je motena, ko gre za skupek različnih osebnostnih in značajskih posebnosti, ki se kažejo v odnosu do vrednostnega sistema in okolice ter se odražajo v življenjskem slogu posameznika. V populaciji motenih osebnosti najdemo največ storilcev najbolj nevarnih kaznivih dejanj, kazenskopravna represija pa zaradi njihove zapletene osebnostne strukture nanje nima nikakršnega vpliva. Tudi s strani psihiatrije so motene osebnosti problematične za obravnavo, kar posledično vpliva na psihiatrično izvedenstvo in določanje prištevnosti. Tako se skozi celotno diplomsko delo prepletata področji prava in psihiatrije, pri čemer prihaja tudi do nasprotujočih si stališč med njima. V prvem delu diplomske naloge sem želela predvsem raziskati vrste motenih osebnosti, pri čemer sem opisala prav vse vrste, da bi poudarila, na koliko različnih načinov je naša osebnost lahko motena. Od vseh pa sem najbolj izpostavila disocialno motene osebnosti (ali v ljudskem žargonu 'psihopate'), in sicer, kaj je tisto, kar jih pripravi do tega, da storijo kazniva dejanja, kaj je tisto, česar jim primanjkuje, in kaj želijo skozi storjena kazniva dejanja pridobiti. Presenetilo me je predvsem dejstvo, da v veliki meri na nastanek motenih osebnosti vpliva družina. Res je, da mora imeti človek že ob rojstvu določene pogoje (npr. gensko zasnovo, delovanje v možganih) zato, da bo postal osebnostno moten, vendar je ključni dejavnik pri ustvarjanju motenih osebnosti prav družinsko okolje. Motene osebnosti se ne zavedajo, da potrebujejo zdravljenje, ki v psihiatrični bolnišnici zaradi psihične strukture motenih osebnosti tudi ni primerno, saj gre za trajne, izrazite, stabilne in globoko zakoreninjene vedenjske vzorce, ne pa za bolezen, ki bi se pojavila po predhodnem duševnem zdravju in bi jo bilo mogoče z ustreznimi zdravili pozdraviti. Ker pa so motene osebnosti pogosti storilci kaznivih dejanj in v večini primerov spoznani za prištevne, najpogosteje pristanejo v zaporu, ki je prav tako neprimerna ustanova za njihovo rehabilitacijo. Vprašanje prištevnosti je pri motenih osebnostih posebej občutljivo področje. Nekoč so bile motene osebnosti kot storilci kaznivih dejanj lahko spoznane tudi za neprištevne, od leta 2008, ko je bil sprejet KZ-1, pa le za bistveno zmanjšano prištevne, ker gre pri njih za trajno duševno motenost in ne za duševno motnjo. To pomeni, da ne izpolnjujejo bioloških pogojev neprištevnosti, ker izhajajo iz značajske strukture določene osebnosti oz. njenega karakterja, ki pa je že po naravi v konfliktu s splošnim družbenem karakterjem. V psihiatričnih izvedenskih mnenjih je največkrat zapisano, da se osebnostno moteni v času storitve kaznivega dejanja zavedajo svojih dejanj, zato so v veliko primerih spoznani za prištevne in s tem kazensko odgovorne. Pri ugotavljanju prištevnosti motenih osebnosti ne moremo mimo področja psihiatričnega izvedenstva, ki je že samo po sebi občutljivo področje, ker je njegov predmet človekovo duševno zdravje oz. človekova psiha. Pomembno za presojanje prištevnosti je predvsem to, da psihiatrični izvedenec ugotovi le psihični status storilca v času storitve kaznivega dejanja, odločitev, ali je storilec storil dejanje v prištevnem stanju, pa je vedno na strani sodnika. Sodnik torej mora poznati vsaj osnove psihiatrije, da se lahko opredeli glede storilčeve prištevnosti, zaradi česar bi bilo potrebno zagotoviti čim več strokovnih izobraževanj med sodniki in psihiatrično stroko. Neprištevnim in bistveno zmanjšano prištevnim storilcem kaznivim dejanj se izrekajo varnostni ukrepi obveznega psihiatričnega zdravljenja. Le-ti so bili izključeni iz kazenske zakonodaje zaradi spremenjenega pojma krivde, pri čemer se je pričakovalo, da bodo urejeni v Zakonu o duševnem zdravju. Ta zakon pa jih ne ureja, zato se na podlagi prehodne določbe še vedno uporabljajo določbe prej veljavnega Kazenskega zakonika. Predlagajo se že spremembe tud
Keywords: motene osebnosti, disocialno motene osebnosti, disocialni sindrom, prištevnost, patološki afekt, psihiatrično izvedenstvo, forenzična bolnišnica
Published: 17.06.2011; Views: 3220; Downloads: 454
.pdf Full text (770,18 KB)

23.
ZDRAVSTVENA NEGA BOLNIKA Z UTESNITVENIM (KOMPARTMENT) SINDROMOM PO POŠKODBI GOLENI
Simona Lipnik, 2011, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu je predstavljena specifična zdravstvena nega in negovalne diagnoze pri utesnitvenem (kompartment) sindromu po poškodbi goleni. Predstavljena je anatomija in fiziologija goleni. Opisana je etiologija, patogeneza, klinična slika, diagnostika in zdravljenje kompartment sindroma. Opisan je primer individualne celostne obravnave bolnika s kompartment sindromom po modelu Marjory Gordon. Prikazane in opisane so tudi najpogostejše in najpomembnejše negovalne diagnoze. Individualna in celostna obravnava bolnika po procesu zdravstvene nege je temeljni element, ki zagotavlja kakovostno zdravstveno nego in vpliva na kakovost življenja bolnika v bolnišnici in v domačem okolju.
Keywords: kompartment sindrom, fasciotomija, zdravstvena nega, negovalne diagnoze, procesna obravnava bolnika.
Published: 27.09.2011; Views: 4656; Downloads: 714
.pdf Full text (1,80 MB)

24.
OTROCI Z DOWNOVIM SINDROMOM NA POTI DO INKLUZIJE
Kaja Bernard, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomske naloge je bil ugotoviti odnos otrok brez posebnih potreb do otrok z Downovim sindromom, ugotoviti kakšno je mnenje učiteljev in specialnih pedagogov osnovnih šol o inkluziji oziroma integraciji otrok z Downovim sindromom, kakšne dileme in skrbi, povezane z vključevanjem otrok z Downovim sindromom, se pojavijo oziroma jih predvidevajo učitelji in specialni pedagogi ter kako učitelji in specialni pedagogi ocenjujejo nekatere pogoje za inkluzijo otrok z Downovim sindromom v redno osnovno šolo. V prvem delu so navedena teoretična izhodišča, v drugem delu pa so na podlagi anketnega vprašalnika za učence, učitelje in specialne pedagoge predstavljene ovire in težave, s katerimi se otrok z Downovim sindromom lahko sreča v redni osnovni šoli. Rezultati empirične raziskave so pridobljeni z anketnima vprašalnikoma – za otroke brez posebnih potreb ter za učitelje in specialne pedagoge rednih osnovnih šol, ki je bil prilagojen na vzorcu 100 otrok brez posebnih potreb ter 50 učiteljev in 30 specialnih pedagogov rednih osnovnih šol. Rezultati omenjene raziskave so pokazali, da bi večina otrok brez posebnih potreb brez težav v razred sprejela otroka z Downovim sindromom, se z njim spoprijateljila in mu nudila pomoč. Veliko otrok je še neopredeljenih, nekaj otrok pa bi se sošolcu z Downovim sindromom kljub vsemu izognilo in ga ne bi sprejelo med svoje prijatelje. Drugačna slika pa se je pokazala pri učiteljih in specialnih pedagogih rednih osnovnih šol; veliko večino namreč skrbi neposredno delo s takšnim otrokom – menijo, da bi delo z otrokom z Downovim sindromom zanje predstavljajo veliko psihofizično obremenitev, skrbi jih sama priprava na pouk in tudi realizacija le-tega.
Keywords: Downov sindrom, otroci s posebnimi potrebami, integracija, inkluzija. 
Published: 18.11.2011; Views: 4053; Downloads: 906
.pdf Full text (1,18 MB)

25.
NEKATERI VIDIKI DRUŽINE TIPA HOTEL MAMA V SLOVENSKI POST-MODERNI DRUŽBI
Petra Mertik, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Spremembe na področju družbenega življenja v post-moderni družbi so posledično vplivale na spremembe v življenjskih potekih posameznikov, saj je dandanes jasno mejo med mladostjo in odraslostjo težko določiti. Podaljšano izobraževanje, negotovost zaposlovanja, brezposelnost in finančne težave so le nekateri izmed vzrokov, da mladi vedno dlje časa ostajajo doma pri svojih starših, v družini orientacije. Drugo ime za podaljšano življenje otrok pri starših je „sindrom hotel mama“, ki je prav predmet raziskovanja diplomskega dela. Namen diplomskega dela je bil torej proučiti mejo med mladostjo in odraslostjo ter vzroke in posledice podaljšanega življenja pri starših. V empiričnem delu je z uporabo in analizo rezultatov anketnega vprašalnika predstavljeno realno stanje podaljšanega življenja mladih pri starših v slovenski post-moderni družbi na podlagi vzorca mladih oz. odraslih SV dela Slovenije in glede na rezultate le-teh se večina naših pričakovanj potrjuje skozi anketni vprašalnik. Ključno dejstvo pa je to, da so mladi sicer pripravljeni in imajo željo zaživeti sami, vendar jim njihov ekonomski položaj zaradi podaljšanega šolanja, otežene zaposlitve in s tem tudi lastnega vira dohodka to vse onemogoča.
Keywords: mladost, odraslost, mladi odrasli, sindrom hotel mama, LAT-faza, prehod iz starševskega v samostojno stanovanje, podaljšano izobraževanje mladih.
Published: 25.04.2014; Views: 933; Downloads: 136
.pdf Full text (3,62 MB)

26.
SODELOVANJE STARŠEV IN STROKOVNIH DELAVCEV PRI VKLJUČEVANJU OTROK Z DOWNOVIM SINDROMOM V VRTEC
Barbara Fajmut, 2012, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu sem se osredotočila na sodelovanje staršev in strokovnih delavcev pri vključevanju otrok z Downovim sindromom v vrtec. Zanimale so me njihove izkušnje, povezanost med njimi in kakšen je odnos med otrokom z Downovim sindromom in strokovnimi delavci, ki sodelujejo v timu. Za temo sem se odločila, ker sem se kot pomočnica vzgojiteljice že srečala z otroki z Downovim sindromom. V prvem delu so navedena teoretična izhodišča, v drugem, empiričnem delu naloge, pa sem z raziskavo anketnih vprašalnikov želela spoznati življenje in delo s takim otrokom; težave, s katerimi se srečujejo starši otrok z Downovim sindromom in strokovni delavci ter se seznaniti s tem, kako pomagati staršem otrok in vzpostaviti dobro medsebojno sodelovanje pri vzgoji in izobraževanju otrok z Downovim sindromom v vrtcu. Pri delu z otroki s posebnimi potrebami v skupini, pa tudi kot spremljevalka, sem ugotovila, da je vsak otrok s posebnimi potrebami edinstven in ko ga sprejmemo takšnega, kot je, mu lahko ponudimo veliko več. V rezultatih naše raziskave so se med strokovnimi delavci ter starši otrok z Downovim sindromom pokazale določene podobnosti pri vprašanju, vezanem na dodatno strokovno pomoč in različna mnenja glede prilagoditev. Strokovni delavci so poudarjali, da je za otroka z Downovim sindromom dobra prekinitev dejavnosti in upoštevanje individualnega tempa otroka, medtem ko starši menijo, da otrok ne potrebuje prekinjene dejavnosti in ne potrebuje različnega in prilagojenega tempa. Vsekakor pa obe skupini podpirata integracijo otrok z Downovim sindromom v redno skupino vrtca. Starši in strokovni delavci menijo, da je za otroka z Downovim sindromom vključitev v oddelek ali skupino dobra, saj pozitivno vpliva na otrokov celostni razvoj, da se otroci z Downovim sindromom v skupini in oddelkih dobro počutijo, da jih vrstniki sprejemajo, da jim strokovna obravnava in pomoč koristi ter pripomore k boljši kvaliteti življenja. Starši in strokovni delavci tudi menijo, da medsebojno dobro sodelujejo in da med njimi prevladuje sproščen odnos z dobro komunikacijo. Poudarek staršev in strokovnih delavcev pa je na zgodnji obravnavi otrok z Downovim sindromom v Sloveniji. Menijo, da je zanje v naši državi dobro poskrbljeno.
Keywords: Downov sindrom, integracija, strokovni delavci, starši, medsebojni odnosi, sodelovanje
Published: 06.04.2012; Views: 2332; Downloads: 359
.pdf Full text (2,44 MB)

27.
SINDROM ADRENALNE IZGORELOSTI PEDAGOŠKIH STROKOVNIH DELAVCEV
Nataša Galer, 2012, undergraduate thesis

Abstract: POVZETEK Izgorelost grozi vsakem poklicu, predvsem poklicem, povezanim z delom, kot so pomoč ljudem, delo v stiku z ljudmi, torej sem sodi tudi poučevanje. Pomembno je razlikovati pojem sindrom izgorelosti in sam proces izgorevanja s simptomi, stanje adrenalne izgorelosti, kot zadnjo stopnjo procesa izgorelosti od depresije in delovne oz. poklicne izčrpanosti s kroničnim stresom. Adrenalna izgorelost je kompleksnejša od kroničnega stresa na delovnem mestu ali od občutka frustriranosti, zajema inter- in intrapersonalne vidike. O izgorelosti in izgorevanju govorimo, ko nas naše notranje prisile ženejo v deloholizem in nato v preizčrpavanje (Pšeničny, 2008). V prvem teoretičnem delu predstavljamo pojem, različne razlage ter sam proces izgorevanja, temeljiteje predvsem zadnjo stopnjo izgorevanja, adrenalno izgorelost: stanje pred, sam akutni adrenalni zlom in stanje po zlomu. Predstavljamo vzroke (oblikovanje labilne, storilnostno pogojene samopodobe v razvoju predšolskega otroka vse bolj ambicioznih staršev in zahtev družbe ter nerecipročnost odnosov, ki se ujema z izhodiščem recipročnega modela izgorelosti), simptome (depresivni občutki in anksiozni simptomi, deloholizem in wornout, disfunkcija HHA-osi, storilnostno pogojena samopodoba), značilnosti (prepoznavne znake) in posledice sindroma adrenalne izgorelosti. Podrobneje smo se ustavili pri simptomih, predvsem zaradi napačnih predstav in sklepanj o samem sindromu. Kakšno je dejansko stanje adrenalne izgorelosti pedagoških delavcev/lavk, smo preverili med samimi učitelji/cami in vzgojitelji/cami s pomočjo anketnega vprašalnika, na osnovi katerega so učitelji/ce in vzgojitelji/ce ocenili stopnjo lastnega stresa (kroničnega stresa), osebnega zadovoljstva in samoučinkovitosti v izvajanju pedagoškega dela, kot tudi pogostost lastnih obolenj, težnjo po zamenjavi poklica ter ovrednotili posamezne trdite stanja lastne izgorelosti.
Keywords: Ključne besede: adrenalin, anksioznost, burnout sindrom (BS), depresija, sindrom adrenalne izgorelosti (SAI), storilnostna samopodoba, stres, recipročni model izgorevanja (RMI), wornout, kortizol, self, recipročnost, motivacija, HHA-os.
Published: 11.06.2012; Views: 1821; Downloads: 276
.pdf Full text (1,17 MB)

28.
OSVEŠČENOST MLADOSTNIKOV O DOWNOVEM SINDROMU
Larisa Rosić, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Teoretična izhodišča: Downov sindrom nastane pri spremembi dednega materiala, kar pomeni, da imajo bolniki 46 (23 parov) 47 – kromosom 21 se pojavi trikrat namesto dvakrat in ta motnja vodi do duševne in telesne prizadetosti. Kaj pri delitvi povzroči napako, ni znano, vendar pa se prizadetost razlikuje od otroka do otroka. Kljub temu, da so ljudje seznanjeni z imenom Downov sindrom, gledajo na te ljudi z različnih pogledov. Velikokrat so ti ljudje deležni nepravilnega pristopa, nesprejetosti okolice ter izoliranosti. Ne samo da slednje daje ljudem z Downovim sindromom občutek manjvrednosti in prizadetosti, ampak ta negativni odnos vpliva tudi na celotno družino. Raziskovalna metodologija: Raziskava je temeljila na deskriptivni in analitični metodi dela. Raziskavo smo opravljali v mesecu novembru 2014. Za pridobitev želenih podatkov smo uporabili anonimni anketni vprašalnik, ki je obsegal 18 vprašanj. V anketi je sodelovalo 120 študentov dveh fakultet v Mariboru. Rezultati: : Ugotovili, da so že vsi anketiranci slišali za Downov sindrom, med drugim pa smo ugotovili tudi boljše poznavanje Downovega sindroma pri študentih Fakultete za zdravstvene vede kot pri študentih Pedagoške fakultete. Rezultati so tudi pokazali deljena mnenja o sprejetosti ljudi z Downovim sindromom, saj je 35 % študentov obeh fakultet mnenja, da so ljudje z Downovim sindromom drugačni od drugih ljudi. Sklep: kljub temu, da so ljudje dandanes obveščeni in vedo, kaj predstavlja Downov sindrom ter kaj ga povzroči, se pojavlja vprašanje, ali ljudje sprejemajo ljudi, ki so drugačni od nas, in na kakšen način gledajo na njih. Zato je tudi toliko bolj pomembna vloga medicinske sestre na področju promocije zdravja, da le-ta ljudi osvešča o pomembnosti sprejemanja drugačnosti pri drugih ljudeh in jih pouči tudi o pravilnem pristopu.
Keywords: Downov sindrom, medicinska sestra, zdravstvena vzgoja
Published: 20.08.2015; Views: 893; Downloads: 102
.pdf Full text (602,94 KB)

29.
OBRAVNAVA OTROKA Z DOWNOVIM SINDROMOM
Doroteja Trdin, 2015, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu je predstavljen otrok z Downovim sindromom. Downov sindrom ali trisomija 21 je kromosomska motnja, ki povzroča prirojene anomalije in kognitivno – gibalni zaostanek. Otroci s to obliko kromosomske anomalije so pri nas obravnavani v razvojni ambulanti, kjer ocenjujejo, testirajo in spodbujajo njihove razvojne sposobnosti. Naloga medicinske sestre v razvojni ambulanti je ena izmed njenih zahtevnejših nalog, saj mora z ustrezno komunikacijo in dobrim strokovnim znanjem znati stati ob strani staršem in otroku, ter se ob enem kakovostno vključevati v zdravstveno obravnavo. V diplomskem delu smo želeli ugotoviti predvsem ali imajo ti otroci več zdravstvenih težav kot njihovi sovrstniki ter izpostaviti njihove aktualne in potencialne negovalne probleme.
Keywords: Downov sindrom, otrok, razvoj, zdravstvena nega
Published: 01.09.2015; Views: 696; Downloads: 268
.pdf Full text (508,08 KB)

30.
STRES PRI UČITELJIH RAZREDNEGA POUKA
Katja Marinič, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomske naloge je bil ugotoviti, ali učitelji v razredu doživljajo stres, kako ga doživljajo, kako se nanj odzivajo in zakaj menijo, da je poklic učitelja stresen. Zanimale so me konkretne stresne situacije, ki so jih učitelji doživeli v razredu, in kako so se nanje odzvali. Ugotavljala sem njihovo zadovoljstvo s poklicem, ki ga opravljajo, kakšen odnos imajo s sodelavci, kako stres obvladujejo in katere strategije za odpravljanje stresa uporabljajo. V teoretičnem delu diplomske naloge so navedena teoretična izhodišča, v empiričnem delu, pa so na podlagi anketnega vprašalnika predstavljene stresne situacije v razredu, predstavljeni so odzivi učiteljev na stres, njihovo zadovoljstvo s poklicem, njihovi odnosi s sodelavci ter kako obvladujejo stresne situacije. Rezultati empirične raziskave so pridobljeni z anketnim vprašalnikom za učitelje sedmih devetletnih osnovnih šol. Pri raziskavi, v kateri je bil uporabljen anketni vprašalnik, je sodelovalo 50 učiteljev. Rezultati raziskave so pokazali, da so učitelji z delom zadovoljni in imajo s sodelavci dobre odnose. Ugotovila sem tudi, da učitelji stres najpogosteje odpravljajo s preživljanjem prostega časa v krogu družine. Kot najbolj stresna situacija se je izkazala komunikacija staršev z učitelji; starši so po mnenju učiteljev velikokrat nespoštljivi in so za neuspeh svojih otrok sposobni kriviti učitelje. Takoj za starši so se znašli problematični, neubogljivi in težko vodljivi otroci.
Keywords: stres, učitelji, sindrom izgorevanja, obvladovanje stresa
Published: 25.07.2012; Views: 955; Downloads: 153
.pdf Full text (1,07 MB)

Search done in 0.23 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica