SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


11 - 20 / 75
First pagePrevious page12345678Next pageLast page
11.
IZGORELOST V OPERATIVNIH SLUŽBAH NA LETALIŠČU
Monika Grošelj, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Za delo na letališču so značilne prometne konice. Največ letal in potnikov se oskrbi od junija do septembra, dnevno pa vrhunce beležijo zjutraj, okoli druge ure popoldne in zvečer. Zaradi teh konic so zaposleni lahko izpostavljeni izgorevanju, saj delo poteka vse dni, ne glede na to, ali je vikend ali praznik. Raziskati želimo, v kolikšni meri je prisotna izgorelost v Službi za tehnologijo prometa, Službi za koordinacijo prometa, Službi za oskrbo letal, Službi za oskrbo potnikov, Službi za varnost in zaščito, Tehnično-gasilski službi in v Avioblagovni službi. Izgorelost (angl. burnout) bi najkrajše opisali kot kronično stanje skrajne psihofizične in čustvene izčrpanosti. Osebe, ki čutijo delovno izgorelost, postopoma izgubljajo občutek osebne izpolnitve, uspeha in učinkovitosti. Za delo postajajo vedno bolj nemotivirane, čutijo velik stres in neredko tudi depresijo. Zaradi delovne izgorelosti so zaposleni v odnosu do sodelavcev in strank pogosto cinični ter se vedejo na neoseben in omalovažujoč način. Kažejo zmanjšano skrb za stranke, njihova delovna uspešnost pa upada. Zaradi izgorelosti pri delu zaposleni pogosto zamujajo na delo, nagnjeni so h kronični odsotnosti od dela ali pa podjetje zapustijo (Inštitut Burnout, 2006).
Keywords: - izgorelost - stres - operativne službe - deloholizem - sindrom adrenalne izgorelosti
Published: 06.01.2010; Views: 1818; Downloads: 154
.pdf Full text (1,39 MB)

12.
STRES V UPRAVI RS ZA JAVNA PLAČILA
Tanja Kukec-Karanovič, 2010, master's thesis/paper

Abstract: K pisanju magistrskega dela z naslovom Stres v Upravi RS za javna plačila nas je spodbudilo dejstvo, da v službi telefoni nenehno zvonijo, nabira se nepregledana elektronska pošta, šef nam nalaga nove in nove naloge zaradi »naše sposobnosti, hitrosti in iznajdljivosti«. Dnevne obveznosti in delovne naloge se povečujejo, zato je časa vedno manj. Ko pa pridemo domov nas čakajo obveznosti, kot so kuhanje, pospravljanje, starševske dolžnosti, skrb za stare starše, ki so pomoči potrebni. Na koncu ugotovimo, da ima dan premalo ur, da bi lahko postorili vse kar je potrebno. Potem razmišljamo kaj od naštetega naj izpustimo in čemu se naj odpovemo, ali kaj naj naredimo hitreje, da si bomo utrgali košček časa samo zase, za sprehod, masažo ali kakršno koli sprostitev. V zadnjem desetletju se o stresu veliko razpravlja, ker živimo v času, ko je tempo življenja vedno hitrejši in nam naš čas ne dopušča več trenutkov zase, za sprostitev, zabavo in razmišljanje. Dnevno se soočamo z novimi nalogami, zadolžitvami, obremenitvami in pritiski, ki v nas povzročajo stres. Tekmovalni duh, ki je v nas samih in se izraža na vseh področjih našega življenja, pa stvari samo še poslabša. V čim krajšem času želimo narediti čim več in čim bolje. Včasih nam je stres pomagal pri preživetju, danes pa nam predvsem uničuje zdravje. Pojavlja se na vseh področjih človekovega življenja: v službi, doma, v prostem času. Dnevne delovne zahteve se širijo, zato je potrebno nenehno hitenje in prilagajanje. Čas nam teče vedno hitreje, ker želimo opraviti vedno več opravil v tistem času, ki ga imamo na razpolago. Vedno več stvari želimo narediti v čim krajšem času, zato ker jih tudi drugi ali pa zato, da bomo boljši od drugih. Magistrska naloga je sestavljena iz dveh delov, teoretičnega in empiričnega dela. V prvem poglavju teoretičnega dela je opisana zgodovina stresa. V drugem delu je opisan stres na delovnem mestu, ki je postal v zadnjem času zaradi nenehnega hitenja in nalaganja dodatnih obveznosti hladen, negostoljuben in zahteven prostor. Tehnični razvoj in razvoj informacijske tehnologije, od nas zahteva uvajanje novih tehnologij, običajno brez ustreznih prilagoditev in usposobitev. Življenjski ritem in način življenja od nas zahtevajo popolno predanost. Na delovnem mestu je pomembna delovna storilnost, naših nadrejenih ne zanimajo individualne težave in stres, ki smo mu izpostavljeni. Stres na delovnem mestu lahko povzročijo prevelike zahteve in izpostavljenost različnim dejavnikom stresa, kot so konflikt vrednot, nezadostno nagrajevanje, individualne delovne zahteve, vloge v organizaciji, organizacijska kultura, razvoj kariere in odnosi v organizaciji. Skrajna posledica preobremenjenosti na delovnem mestu je izgorevanje, ki lahko privede tudi do smrti. Stres ni vedno nekaj slabega, ravno nasprotno, v manjši količini je stres lahko zdrav. Zavedati se je potrebno, da je zaznavanje o vzrokih stresa prvi in zelo pomemben korak k njegovemu učinkovitemu obvladanju. Pomaga lahko že, če se nad problem dvignemo in ga pogledamo z večje razdalje in se vprašamo, zakaj stres v resnici doživljamo. Ali si sami ustvarjamo stres po nepotrebnem? Ali smo zadovoljni s svojim delom? Ljudje si namreč pogosto zastavljamo nedosegljive cilje in prekratke roke ali pa si zastavimo preveč ciljev hkrati. Ko je obremenitev duše in telesa prevelika, se pojavijo prvi znaki izgorevanja. Ker pa stresa v vsakdanjem življenju ne moremo izločiti in se mu ne moremo izogniti, se moramo z njim sprijazniti in se navaditi na življenje z njim. Z njim se moramo soočiti in ga čim bolj nadzorovati, obvladati, ukrotiti in izkoristiti sebi v prid. Dovzetnost za stres je stvar posameznika in izhaja iz pomanjkanja sposobnosti, da bi se odzval na nek zunanji izziv. Uprava RS za javna plačila je pričela s svojim delovanjem prvega julija 2002, po ukinitvi Agencije RS za plačilni promet. Danes je poslovanje Uprave RS za javna plačila urejeno preko Urada UJP, s sedežem v Ljubljani, ki vodi
Keywords: Ključne besede: stres, Uprava Republike Slovenije za javna plačila, zdravje, dnevne obveznosti, delovne naloge, sindrom izgorevanja, stres na delovnem mestu
Published: 28.10.2010; Views: 2655; Downloads: 1

13.
OBIČAJNE ŠPORTNE POŠKODBE PRI IGRI ODBOJKE IN NJIHOVO PREPREČEVANJE
Aljoša Štros, 2010, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu so predstavljene tipične poškodbe pri odbojkarski igri, njihov izvor, dejavniki tveganja, simptomi in znaki, osnove zdravljenja in možnosti preprečitve. Opisane so poškodbe rame, zapestja in roke, kolena, gležnja in ledvene hrbtenice. Vse poškodbe se pojavljajo tako pri otrocih in odraščajočih, kot pri odraslih igralcih. Najobsežneje je obravnavana patelarna tendinopatija. Poudarjene so nekatere preventivne strategije v okviru sestave in vodenja treningov zaradi preprečevanja posameznih vrst poškodb. Posamezne vaje smo tudi slikovno prikazali. Trener je obvezni član rehabilitacijskega tima, ki se ukvarja s preventivo poškodb in rehabilitacijo odbojkarja, saj je neposredno vključen v preventivo športnih poškodb odbojkarjev in skrbi za postopen in nadzorovan povratek odbojkarja v trenažni program in tekmovanja.
Keywords: preobremenitveni sindromi, utesnitveni sindrom rame, patelarna tendinopatija, medicinske vaje, fizikalna terapija, rehabilitacija, trener.
Published: 07.07.2010; Views: 3028; Downloads: 681
.pdf Full text (2,06 MB)

14.
Zdravstvena nega otroka z Angelmanovim sindromom
Nastasija Hozjan, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo z naslovom Zdravstvena nega otroka z Angelmanovim sindromom obravnava družino, ki ima otroka obolelega za Angelmanovim sindromom in pridruženim albinizmom, epilepsijo, hiperaktvnostjo in avtizmom. Namen je predstaviti življenje obolele 9-letne deklice, upoštevaje 14 osnovnih življenjskih aktivnostih po Virginiji Henderson. Metodologija raziskovanja. Uporabljena je bila kvalitativna metoda dela. Uporabili smo induktivni in deduktivni pristop. Informacije smo pridobili z intervjujem staršev obolele deklice in z opazovanjem deklice na njenem domu. Intervju smo nato vsebinsko analizirali. Podatke smo obdelali po konceptualnem modelu Virginije Henderson. Dobljeni podatki so bili uporabljeni zgolj za namen raziskave. Rezultati. Ugotovili smo, da imajo starši zelo veliko vlogo pri razvoju otroka s posebnimi potrebami, saj deklica z Angelmanovim sindromom potrebuje pomoč staršev pri večini osnovnih življenjskih aktivnosti: prehranjevanje in pitje, izločanje in odvajanje, gibanje in ustrezna lega, spanje in počitek, vzdrževanje normalne telesne temperature, osebna higiena in urejenost, izogibanje nevarnostim v okolju, komunikacija in učenje, razvedrilo in rekreacija. Vloga medicinske sestre je predvsem zdravstveno-vzgojna in vzpodbujevalna. Sklep. V zdravstveni negi je zelo pomembno sodelovanje staršev, saj le uspešno sodelovanje med starši in zdravstvenimi delavci tvori celoto za uspešno integracijo otrok s posebnimi potrebami v družbo. Starši, ki imajo otroka obolelega za Angelmanovim sindromom, ga morajo spremljati vse življenje, ga vzpodbujati, motivirati ter mu nuditi pomoč v aktivnostih, ki jih sam ni zmožen opravljati. Starši potrebujejo pomoč in nasvete zdravstvenih delavcev, podporo, motivacijo ter spodbudo.
Keywords: zdravstvena nega, otrok, konceptualni model Virginije Henderson, Angelmanov sindrom, albinizem, epilepsija, hiperaktivnost, avtizem, študija primera.
Published: 05.10.2010; Views: 2607; Downloads: 789
.pdf Full text (588,19 KB)

15.
Poznavanje avtizma in stališča osnovnošolskih učiteljev do vključevanja otrok s spektroavtistično motnjo v redno osnovno šolo
Anja - Biljana Kurnik, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo govori o avtizmu, ki je nevro-razvojna, vseživljenjska motnja z značilnimi vzorci vedenja, ki prizadenejo osebnostno, predvsem pa socialno funkcioniranje prizadete osebe. Znanstveniki do danes še niso odkrili natančnega vzroka za nastanek motnje, prav tako niso odkrili možnega zdravila. Preučevanje avtizma pa se je močno poglobilo in se usmerilo predvsem v razumevanje motnje in v nudenje pomoči osebam, predvsem otrokom z avtizmom. Teoretični del diplomske naloge se torej posveča predvsem teoriji, ki je do danes znana, o tej kompleksni, vseživljenjski motnji, ki jo strokovnjaki imenujejo spektroavtistična motnja. Osredotočamo se predvsem na zgodovino avtizma, značilnosti avtizma in Aspergerjevega sindroma, ki je tako imenovani viskofunkcionalni avtizem, na možne vzroke za nastanek, na pomembnost zgodnje obravnave in diagnostike ter predvsem na pomen učenja otrok s spektroavtistično motnjo za čim bolj samostojno življenje in delo. V nadaljevanju teoretičnega dela se posvetimo še stališčem, in sicer nas zanima, kako se stališča sploh oblikujejo, na kakšen način jih ugotavljamo in merimo, predvsem pa kakšen vpliv imajo stališča na posameznikovo obnašanje. Pri vsem tem nas zanimajo stališča, ki jih ljudje, predvsem tisti, s katerimi avtisti prihajajo v stik, oblikujemo do te motnje. Pomembno je, da motnjo čim bolj poznamo in da stališča gradimo na znanju in ne na stereotipih. V empiričnem delu diplomske naloge smo izvedli raziskavo, s katero smo želeli izvedeti, kakšno je poznavanje avtizma med osnovnošolskimi učitelji ter kakšna so njihova stališča do vključevanja teh otrok v redno osnovno šolo. Zanimalo nas je predvsem, koliko učitelji poznajo vzroke za nastanek avtizma in splošne značilnosti te motnje, v kolikšni meri so učitelji zadovoljni s svojim znanjem o avtizmu in kakšna so njihova stališča do vključitve avtistov v njihove razrede.
Keywords: avtizem, spektroravtistična motnja, Aspergerjev sindrom, stališča, učitelji
Published: 25.10.2010; Views: 3278; Downloads: 589
.pdf Full text (1,20 MB)

16.
Zdravstvena nega pacienta z Guillain-Barré sindromom
Nataša Petan, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Landry-Guillain-Barré-Sthrol sindrom je redka nevrološka bolezen, ki lahko prizadene vsakogar. Za njo je značilna nenadna izguba mišične moči, ki se pojavi v kratkem času. Ima svoj specifični zagon in potek, zdravljenje je dolgotrajno. Človeka, ki pri polni zavesti postaja gibalno oviran in odvisen od tuje pomoči, bolezen ne prizadene zgolj fizično temveč tudi psihično. Zato sodi med poglavitne naloge medicinske sestre pri obravnavi pacienta z Landry-Guillain-Barré-Sthrol sindrom, nudenje podpore pacientu in njegovim svojcem. Diplomsko delo zajema opis pojava, poteka in zdravljenja bolezni ter vlogo medicinske sestre v specifični zdravstveni negi. V raziskavi, ki smo jo izvedli na Kliničnem oddelku za vaskularno intenzivno terapijo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, smo ugotavljali ali imajo medicinske sestre dovolj znanja za obravnavo pacienta z Landry-Guillain-Barré-Sthrol sindrom in ali jih delo z njim psihično izčrpa. Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji, anketo smo izvedli z anketnim vprašalnikom. Ugotovili smo, da si medicinske sestre želijo več znanja s tega področja in da imajo več praktičnega kot teoretičnega znanja ter da jih delo s tako specifičnim pacientom psihično izčrpa.
Keywords: Landry-Guillain-Barré-Sthrol sindrom-GBS, zdravstvena nega, pacient, medicinska sestra
Published: 24.12.2010; Views: 3726; Downloads: 396
.pdf Full text (1,26 MB)

17.
DIPLOMIRANI ZDRAVSTVENIK IN NJEGOVA VLOGA PRI OSKRBI BOLNIKOV Z AKUTNIM KORONARNIM SINDROMOM V PREHOSPITALNI ENOTI NUJNE MEDICINSKE POMOČI
Samo Podhostnik, 2010, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu smo predstavili začetke in organiziranost nujne medicinske pomoči (NMP) v Sloveniji, organiziranost NMP na Koroškem, ker je posebnost v slovenskem prostoru, ter samo sestavo prehospitalne (PHE) enote. Na kratko smo predstavili tudi zgradbo in delovanje krvnih obtočil. Opisali smo akutni koronarni sindrom (AKS), klinično sliko ter verigo preživetja ob AKS-ju. Opredelili smo delitev AKS-ja glede na 12-kanalni elektrokardiogram in možne zaplete ob AKS-ju. Omenili smo tudi obravnavo bolnika z AKS-jem s strani PHE enote NMP ter vlogo diplomiranega zdravstvenika in aktivnost zdravstvene nege pri oskrbi bolnikov z AKS-jem v PHE enoti. V raziskavi, ki smo jo izvedli na Zdravstveno reševalnem centru Koroške, smo predstavili podatke, koliko bolnikov z AKS-jem iz terena prepeljemo v nadaljnjo oskrbo in zdravljenje v Splošno bolnišnico Slovenj Gradec in koliko v Univerzitetni klinični center Maribor. Ugotovili smo, da so bolniki z AKS-jem starejši ter da prevladuje moški spol, čas in pot sta bila krajša do SB Slovenj Gradec. Večino bolnikov smo prepeljali v SB Slovenj Gradec, vsi bolniki so bili dispnoični ali z bolečino v prsih, v samo enem primeru je prišlo do zapletov med prevozom — reanimacija.
Keywords: akutni koronarni sindrom, nujna medicinska pomoč, prehospitalna obravnava, diplomirani zdravstvenik v prehospitalni enoti.
Published: 24.12.2010; Views: 2533; Downloads: 532
.pdf Full text (10,17 MB)

18.
IZGOREVANJE NA DELOVNEM MESTU V PODJETJU X
Petra Fras, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Na pojav sindroma izgorevanja na delovnem mestu vpliva tako delovno okolje kot tudi osebne značilnosti posameznika. Zaposleni se morajo naučiti ravnati sami s seboj, podjetja pa jim naj nudijo zdravju prijazno delovno okolje. Nedvomno imajo zaposleni in njihovo znanje velik pomen za podjetje. Toda zaposleni, ki so na koncu svojih moči, v svoje delo ne morejo vlagati tolikšne energije in znanja, kot bi sicer lahko. Izgorelost zaposlenih se za to odraža tudi v rezultatih poslovanja podjetja. Diplomska naloga je sestavljena iz dveh delov. Prvi zajema teoretična spoznanja o sindromu izgorevanja, vzroke, simptome in posledice izgorevanja ter priporočila za preprečevanje izgorevanja na delovnem mestu in izven njega. V drugem delu diplomske naloge smo s pomočjo anketnega vprašalnika preverjali prisotnost sindroma izgorevanja pri zaposlenih v podjetju X.
Keywords: sindrom izgorevanja na delovnem mestu, vzroki izgorevanja, simptomi izgorelosti, faze izgorevanja, sprostitvene tehnike za preprečevanje izgorevanja, posledice izgorevanja, prisotnost sindroma izgorevanja pri zaposlenih v podjetju X
Published: 04.05.2011; Views: 3237; Downloads: 432
.pdf Full text (322,63 KB)

19.
Problem pomanjkanja darovalcev organov in ozaveščenost javnosti
Leja Kovačič, 2011, master's thesis/paper

Abstract: Zdravljenje s presaditvijo organov je izredno uspešno. Tudi v Sloveniji so rezultati zelo dobri, vendar se moramo zavedati, da je število opravljenih presaditev organov na število prebivalcev še vedno premajhno v primerjavi z razvitimi evropskimi državami. Temeljni predpogoj za presaditev organov je darovanje. Proces darovanja organov po smrti je eden najobčutljivejših delov današnje medicinske stroke. Meja med smrtjo in življenjem je ostra, skoraj nevidna, ampak kljub temu mora biti popolnoma jasna in določena. Na eni strani je smrt in na drugi življenje. Odločitev svojcev o darovanju organov mora biti premišljena, zavestna in sprejeta brez pritiskov. Raziskovalna metodologija. Uporabljena je bila deskriptivna metoda dela zbiranja podatkov s pregledom literature s področja transplantacijske dejavnosti. Raziskava temelji na kvantitativni metodologiji. Tehnika zbiranja podatkov je bil anketni vprašalnik delno zaprtega tipa. Za potrebe raziskave sta bila uporabljena dva vprašalnika. Podatke, dobljene iz izpolnjenih vprašalnikov, smo obdelali in računalniško prikazali v obliki grafov in tabel s pomočjo programa Microsoft Excel. Uporabljena je bila tudi komparativna metoda, s katero smo primerjali rezultate, pridobljene iz identične raziskave, ki je bila izvedena leta 2005 med naključno izbranimi prebivalci Ljubljane in Rogaške Slatine. Rezultati. Rezultati raziskave so pokazali, da so splošna javnost in prav tako zdravstveni delavci premalo ozaveščeni in informirani o darovanju organov. Sicer imajo v večjem številu pozitiven odnos do darovanja organov. Velika večina anketiranih tudi podpira transplantacijsko dejavnost, vendar se pri bolj konkretnem vprašanju pokažejo čisto drugačni rezultati. Le majhen odstotek anketiranih ima namreč kartico SEM DAROVALEC ali pa so vpisani kot darovalci na kartici zdravstvenega zavarovanja. Sklep. Potrebna je boljša informiranost splošne javnosti in prav tako zdravstvenih delavcev. Kot razvita družba moramo skrbeti za obveščenost javnosti ter dosledno spodbujati darovanje in njegovo smiselnost, ki je temelj presaditve organov. Potrebno je povečati število darovalcev organov in tako zmanjšati čakalni seznam na organ, s čimer bomo rešili marsikatero življenje.
Keywords: Ključne besede: darovanje organov, transplantacija, stres in sindrom izgorelosti, zdravstvena nega.
Published: 10.03.2011; Views: 2184; Downloads: 477
.pdf Full text (973,76 KB)

20.
MUNCHAUSNOV SINDROM
Simona Balek, 2011, undergraduate thesis

Abstract: V svojem diplomskem delu z naslovom Munchausnov sindrom opisujem vrsto duševne motnje, ko se nekdo, ki rabi pozornost, pretvarja, da je bolan ali pa se namenoma poškoduje. Predvsem pa sem se osredotočila na Munchausnov sindrom po namestniku, ko neka oseba, večinoma je to mati, namerno povzroči bolezen pri svojem otroku oziroma druge prepriča z lažmi, da je bolan. Skozi diplomsko delo so analizirani vzroki, simptomi, posledice in zdravljenje tega sindroma. V začetku diplomskega dela je opisano nasilje v družini, katero se nato opredeli na nasilje nad otroki in potem konkretno na Munchausnov sindrom. Ker je naslov diplomskega dela marsikomu nepoznan, se je prepoznavnost tega sindroma ugotavljala z anketo, ki tako sestavlja zadnji del diplomskega dela. Prav tako je opisanih nekaj primerov, s katerimi so navedbe o Munchausnovem sindromu tudi podkrepljene.
Keywords: nasilje v družini, nasilje nad otroki, Munchausnov sindrom, Munchausnov sindrom po namestniku.
Published: 10.05.2011; Views: 5152; Downloads: 402
.pdf Full text (1,22 MB)

Search done in 0.25 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica