| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 115
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
PRISPREVEK PROF. DR. METODA DOLENCA H KAZENSKOPRAVNI ZNANOSTI
Janko Ogrizek, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi sem predstavil svoj pogled na delo dr. Metoda Dolenca in njegov vpliv na razvoj kazenskega prava na Slovenskem. Njegov prispevek k razvoju kazenskega prava sem razdelil na dva dela. Prvi del se nanaša na obdobje, ko smo Slovenci živeli v Kraljevini Jugoslaviji. V tem obdobju je bilo njegovo delo usmerjeno k izboljševanju razmer na področju kazensko pravne zakonodaje s posebnim ozirom na Slovence ter raziskovanju slovenske pravne zgodovine. Metod Dolenc je poudarjal enakopravnost slovenskega prava in pomembnost njegove zgodovine, pomen vzpostavitve slovenske pravne terminologije ter nujnost ustanovitve slovenske univerze kot osnovnega dejavnika, ki bi prinesel razvoj pravne znanosti na slovenskem. Dolenc je nasprotoval razširitvi srbskega kazenskega prava na slovensko ozemlje in politično motiviranim zakonom, zagovarjal in sodeloval je pri nastajanju enotne kazenske zakonodaje. Drugi del pa se nanaša na Dolenčevo znanstveno dediščino na kazenskem področju. Metod Dolenc je bil vedno v stiku z najnovejšimi idejami in trendi razvijajoče se kazenske znanosti. Njegovo delo pa je presegalo obdobje, v katerem je ustvarjal, ker je obravnaval probleme kazenskega prava in zagovarjal ter pravno teoretično utemeljeval institute in načela kazenskega prava, ki so del kazenske zakonodaje še v današnjem obdobju. Dolenc je zagovarjal načelo odgovornosti za krivdo, na katerem naj temelji kazenska zakonodaja. Pri kazenskem obravnavanju storilcev kaznivih dejanj je v ospredje postavljal njihovo osebnost in šele nato storjeno dejanje. Zavzemal se je za posebno obravnavanje storilcev iz prepričanja in mladoletnih storilcev kaznivih dejanj in za uvedbo institutov bistveno zmanjšane prištevnosti in pogojne obsodbe. Skrajno silo je pojmoval kot razlog za izključitev protipravnosti in ne zgolj kot razlog za izključitev kaznivosti. Nasprotoval je vzvratni veljavnosti materialnih določb kazenskega prava in uvedbi kaskadne odgovornosti v tiskovno kazensko pravo. S pravnoteoretičnega in etičnega vidika je obravnaval vedno aktualne družbene probleme: evtanazija, samomor, splav, kastracija. Ključne besede: slovenska pravna zgodovina, skrajna sila, bistveno zmanjšana prištevnosti, odgovornost za krivdo, pogojna obsodba
Ključne besede: slovenska pravna zgodovina, skrajna sila, bistveno zmanjšana prištevnosti, odgovornost za krivdo, pogojna obsodba
Objavljeno: 24.03.2021; Ogledov: 174; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (507,38 KB)

2.
Cestnoprometno kazensko pravo: cestnoprometni delikti
Katarina Jalovec, 2021, magistrsko delo

Opis: Kazniva dejanja zoper varnost javnega prometa oz. cestnoprometni delikti so se razvili kot posledica proizvodnje avtomobilov, s čimer je moral biti usklajen tudi razvoj cestnega prometa. Skladno s tem je bila naloga zakonodajalca, da z ustrezno zakonodajo poskrbi za varnost vseh udeležencev v prometu. Slovensko materialno kazensko pravo uvršča v kazniva dejanja zoper varnost javnega prometa devet deliktov iz posebnega dela KZ-1, ki se med seboj razlikujejo glede zakonskih znakov, ki morajo biti nujno izpolnjeni, da se določeno izvršitveno ravnanje presoja po določbah točno določenega člena omenjenega zakonika. Kazniva dejanja zoper varnost javnega prometa so inkriminirana od 323. pa do 331. člena KZ-1, z naslednjimi naslovi: Povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti, Nevarna vožnja v cestnem prometu, Ogrožanje posebnih vrst javnega prometa, Ogrožanje javnega prometa z nevarnim dejanjem ali sredstvom, Opustitev nadzorstva v javnem prometu, Zapustitev poškodovanca v prometni nesreči brez pomoči, Ugrabitev zrakoplova ali plovila, Napad na varnost zračnega prometa ter Uničenje in odstranitev znamenj, namenjenih za varnost zračnega prometa. Z inkriminacijo zgoraj naštetih kaznivih dejanj zoper varnost javnega prometa se varujejo raznovrstne dobrine, od splošne varnosti in pretočnosti prometa kot neosebne in nedisponibilne dobrine, do življenja človeka in njegove telesne celovitosti kot osebne dobrine, s težkim vprašanjem disponibilnosti teh dobrin. Pri srečevanju osebnih in neosebnih dobrin nastopijo težki pravni položaji z etičnimi vprašanji, zlasti na področju stekov in odmere kazni, do česar prihaja na področju cestnoprometnih deliktov zlasti pri dilemah, ali so izpolnjeni pogoji za uporabo instituta odgovornosti za hujšo posledico ali pa se bodo v konkretnem primeru uporabila splošna pravila stekov, ki predpostavljajo avtonomijo kaznivih ravnanj, pri čemer vsako kaznivo ravnanje zase predstavlja kaznivo dejanje. V zvezi s tem je zanimivo tudi razumevanje in razlaganje posameznih zakonskih znakov določenih kaznivih dejanj zoper varnost javnega prometa, kot je to npr. huda telesna poškodba pri kaznivem dejanju povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti po 323. členu KZ-1, kjer si teorija ni enotna, ali gre pri omenjenem zakonskem znaku hude telesne poškodbe le za prepovedano posledico kaznivega dejanja po 323. členu KZ-1 ali pa za objektivni pogoj kaznivosti.
Ključne besede: kaznivo dejanje, prekršek, naklep, malomarnost, prometna nesreča, hujša posledica, objektivni pogoj kaznivosti, silobran, skrajna sila, objektivni pogoj kaznivosti
Objavljeno: 25.02.2021; Ogledov: 208; Prenosov: 61
.pdf Celotno besedilo (1,93 MB)

3.
Problematika zaposlovanja tujih delavcev v slovenskih letalskih podjetjih
Manca Jelenc, 2020, diplomsko delo

Opis: V zadnjem času smo priča naglemu razvoju letalske panoge v Sloveniji, natančneje na področju vzdrževanja letal. Podjetja se soočajo z velikim pomanjkanjem ustrezne delovne sile, zato se vse bolj usmerjajo k zaposlovanju tujcev, kar pa pomeni drugačen način zaposlovanja. V diplomskem delu obravnavamo problematiko zaposlovanja tujih delavcev v Sloveniji v dveh podjetjih na področju vzdrževanja letal. K izboru raziskovanja omenjene problematike nas je vodilo dejstvo, da se pri svojem delu v srednje velikem letalskem podjetju zaradi pomanjkanja specifičnih znanj s tega področja v Sloveniji srečujemo z raznovrstnimi oblikami zaposlitve tujih delavcev ter soočamo z zapleteno zakonodajo na tem področju. S pomočjo intervjujev dveh slovenskih podjetij na področju vzdrževanja letal smo skušali raziskati, s kakšnimi izzivi se srečujejo na področju pridobivanja ustreznega kadra, zaposlovanja in zakonodaje, ter ugotoviti, katere so najustreznejše oblike in načini zaposlovanja v omenjenih podjetjih. Ugotovili smo, da se podjetja na področju vzdrževanja letal zaradi visoke zahtevnosti dela in specifičnih zahtev tehnološko usposobljenega kadra, ki ga zaradi interesa za tovrstno delo v Sloveniji primanjkuje, največkrat odločajo za zaposlovanje tujcev predvsem zaradi ugodnejšega finančnega vidika poslovanja. Obenem smo ugotovili, da sta pogodbeno delo in najem delovne sile največkrat uporabljeni obliki zaposlitve pri tovrstnem zaposlovanju.
Ključne besede: letalstvo, zaposlovanje tujcev, zakonodaja, delovna sila, izzivi
Objavljeno: 10.11.2020; Ogledov: 156; Prenosov: 29
.pdf Celotno besedilo (1,53 MB)

4.
Konstruiranje gozdarskega vitla s konstantno vlečno silo
Tilen Gubenšek, 2020, magistrsko delo

Opis: V delu je obravnavan problem padca vlečne sile na gozdarskem vitlu. Ta se zgodi z naraščanjem števila plasti žične vrvi na shranjevalnem bobnu. Zato je cilj naloge skonstruirati sistem, ki bo omogočil konstantno vlečno silo po vseh plasteh. Najprej je v fazi koncipiranja opisanih več konceptov. Sledi faza snovanja, v kateri se izdela računalniški model izbranega koncepta in predstavi rezultat konstruiranja. V sklopu analitičnih izračunov so prikazane glavne karakteristike vitla, vrednosti padca sile po plasteh in potrebni tlak v cilindru sklopke, da se dobi konstantna vlečna sila. Na koncu je z računalniškimi simulacijami preverjeno, ali so najbolj obremenjene komponente skonstruiranega sistema ustrezno dimenzionirane.
Ključne besede: konstruiranje, gozdarski vitel, moment, konstantna vlečna sila
Objavljeno: 12.10.2020; Ogledov: 201; Prenosov: 80
.pdf Celotno besedilo (3,15 MB)

5.
Konstrukcija testne naprave magnetnega sprožnika
David Resner, 2020, diplomsko delo

Opis: Zaščita pred električno preobremenitvijo je dandanes zelo pomembna, saj električno energijo srečamo skoraj v vsakem aspektu našega življenja. Inštalacijski odklopnik porabnike ščiti pred preobremenitvijo in kratkimi stiki, funkcijo proženja pa zagotavlja kombinirani magnetni sprožnik. Ta združuje funkciji termičnega in magnetnega proženja ter zagotavlja ustrezno prekinitev tokokroga. V diplomski nalogi bom predstavil postopek snovanja merilne naprave, ki bo preverjala ustrezno delovanje magnetnega dela sprožnika. Ker trenutno testiranje sprožnikov pomeni njihovo montažo in testiranje znotraj stikal, bomo s pridobitvijo take naprave iz procesa validacije delovanja magnetnega dela sprožnika izločili vrsto nepotrebnih operacij. S pomočjo naprave se bomo lahko osredotočili zgolj na sprožnik in odpravili ostale vplive.
Ključne besede: Magnetni sprožnik, elektromagnetna sila, merilna naprava, CAD, Creo
Objavljeno: 15.09.2020; Ogledov: 104; Prenosov: 22
.pdf Celotno besedilo (2,12 MB)

6.
Upravičljiva in opravičljiva skrajna sila
Ramza Aličajić, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo obravnavali institut skrajne sile v slovenskem pravnem redu. Najprej smo opredelili splošni pojem kaznivega dejanja kot osnovo za razumevanje diplomske naloge. Pojem kaznivega dejanja po bolj ali manj uveljavljeni kazenskopravni teoriji, sestavljajo trije pogoji. Ti so voljno ravnanje, ki je vezano na bit inkriminacije, protipravnost in krivda. Nato smo nadaljevali z razčlenitvijo in opisom obeh vrst skrajne sile, ki sta v veljavi danes. Za skrajno silo gre takrat, ko se srečamo s kolizijo dveh pravno zavarovanih dobrin, ki sta lahko enakovredni ali ne. Če sta dobrini neenakovredni, govorimo o upravičljivi skrajni sili, ki bo ob izpolnjenih pogojih izključila protipravnost. Kadar pa bi šlo za enakovredni dobrini, govorimo o opravičljivi skrajni sili, ki izključuje krivdo. Pri obeh oblikah skrajne sile se pozornost nameni predvsem pogojem, ki morajo biti izplonjeni, da bi storilcu nekega kaznivega dejanja skrajno silo sploh lahko priznali. Obravnavali smo tudi prejšnjo ureditev skrajne sile v Republiki Sloveniji in izpostavili zakaj le-ta ni bila primerna. Za primerjavo smo opredelili sorodne institute, kot sta silobran, ter kompulzivna sila in grožnja. Največ pozornosti smo namenili institutu silobrana. Izpostavljene so tudi razlike med tema dvema institutoma. Na koncu diplomske naloge smo predstavili še nekaj primerov iz prakse, ki se nanašajo na skrajno silo v cestnem prometu. Z izbranimi primeri smo prikazali uporabnost instituta skrajne sile tudi, ko gre za prekrške. Poleg tega smo izpostavili in podrobno obdelali tudi kaznivo dejanje povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti (323. člen Kazenskega zakonika) in kaznivo dejanje nevarne vožnje (324. člen Kazenskega zakonika), pri katerih lahko pride do sklicevanja na skrajno silo.
Ključne besede: diplomske naloge, skrajna sila, upravičljivost, opravičljivost, protipravnost, krivda
Objavljeno: 15.07.2020; Ogledov: 317; Prenosov: 66
.pdf Celotno besedilo (776,44 KB)

7.
Uporaba prisilnih sredstev v slovenski policiji za obdobje 2008-2016
Srečko Krope, Vladimir Ilić, 2017, strokovni članek

Opis: Namen prispevka: V prispevku proučujemo trend uporabe prisilnih sredstev v obdobju 2008–2016 na podlagi letno izdelanih poročil Generalne policijske uprave. Analizirali smo trende uporabe z vidika porasta ali padca števila uporab, kršiteljev in analizirali stanje oseb, zoper katere se prisilna sredstva uporabljajo. Namen je ugotoviti gibanje uporabe prisilnih sredstev policije v daljšem časovnem obdobju. Metode: Opravili smo analizo letnih poročil Generalne policijske uprave s področja uporab prisilnih sredstev. Analizirali smo letna poročila od leta 2008 do leta 2016 ter ugotavljali trende in zakonitosti. Ugotovitve: Rezultati kažejo, da je število uporab prisilnih sredstev v upadanju, da pada število kršiteljev, zoper katere so sredstva uporabljena. Policisti v vseh starostnih strukturah z leti uporabljajo manj prisilnih sredstev, razen policistov v starostni skupini 32–40 let, ki so v porastu, saj gre za najštevilčnejšo starostno strukturo. Omejitve/uporabnost raziskave Raziskava je bila opravljena na podlagi zbranih podatkov o vseh uporabah prisilnih sredstev v policiji v obdobju 2008–2016. Praktična uporabnost: Rezultati so uporabni pri spremljanju uporab prisilnih sredstev ter ukrepih za povečanje varnosti policistov in oseb v policijskem postopku. Izvirnost/pomembnost prispevka: V dosedanjem obdobju so bile opravljene analize za posamezno leto, ne pa tudi za daljše časovno obdobje.
Ključne besede: policija, policijska pooblastila, prisilna sredstva, napadi na policiste, poškodbe kršiteljev, telesna sila
Objavljeno: 15.04.2020; Ogledov: 258; Prenosov: 41
.pdf Celotno besedilo (477,54 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

8.
Konstruiranje naprave za merjenje sile
Nino ploh, 2019, diplomsko delo

Opis: Na začetku diplomskega dela je na kratko predstavljeno podjetje, za katero se je naprava izdelovala. V okviru diplomske naloge je bila za potrebe podjetja skonstruirana naprava za merjenje sile v skladu z njihovimi zahtevami. Opisano je področje uporabe naprave. Predstavljene so glavne komponente naprave in njihov analitični preračun. Na koncu je narejen numerični preračun in simulacija konstrukcije naprave s pomočjo končnih elementov (MKE) s programskim paketom ABAQUS. Rezultat diplomskega dela je naprava za merjenje sile, ki jo je mogoče uporabiti za merjenje natega in tlaka najrazličnejših izdelkov, ki jih podjetje izdeluje.
Ključne besede: konstruiranje, numerična analiza, sila, merjenje
Objavljeno: 10.09.2019; Ogledov: 492; Prenosov: 78
.pdf Celotno besedilo (11,31 MB)

9.
Konstruiranje pokrova koagulacijske posode
Jure Verboten, 2019, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljeno konstruiranje pokrova koagulacijske posode. Koagulacija je fizikalno-kemijski postopek čiščenja odpadnih vod, katere namen je s hitrim mešanjem, v našem primeru mehanskim mešanjem, izločiti suspendirane delce iz vode. Med mešanjem mešalo proizvaja obremenitve, katere se prenašajo na plastičen (polietilen) pokrov posode. Obremenitve lahko privedejo k temu, da sistem začne opletati. Naša glavna naloga je bila zmanjšati opletanje reakcijske posode in izdelati program, s katerim bi lahko hitro prišli do dimenzij ojačitev, kateri ojačajo pokrov reakcijske posode. Modelirali smo parametričen 3D model, katerega smo sprotno preverjali z numeričnimi analizami, da smo dobili ugodne rešitve.
Ključne besede: opletanje mešala, koagulacija, flokulacija, PE – polietilen, mehansko mešanje, reakcijska posoda, prirobnica, upogibni moment, aksialni moment, sila teže, parametričen 3D model, numerične simulacije
Objavljeno: 21.08.2019; Ogledov: 338; Prenosov: 48
.pdf Celotno besedilo (5,65 MB)

10.
Sile na plug med oranjem
Luka Pajk, 2019, magistrsko delo

Opis: Med oranjem s traktorjem vlečemo plug in obračamo prst. Prst s silo deluje na plug in ga zavira, zato moramo s traktorjem delovati na plug z vsaj tolikšno silo, da se plug premika naprej. To silo imenujemo vlečna sila. S plugom v prsti ustvarimo napetost med delci prsti, ki se povečuje z večanjem sile. Ko povečujemo silo, dosežemo največjo napetost v prsti (mejo trdnosti) in povzročimo trajno deformacijo prsti. Na velikost vlečne sile vplivajo fizikalne lastnosti prsti, oblika orodja in način premikanja skozi prst. V magistrskem delu se posvečamo vplivu hitrosti na velikost vlečne sile. Za merjenje vlečne sile uporabljamo namensko narejen silomer. Merimo na 5 različnih parcelah z različno sestavo prsti in rezultate prikazujemo na grafu vlečne sile v odvisnosti od hitrosti. Izmerimo linearni odziv in iz prilagoditvenih premic za vsako parcelo izračunamo sorazmernostni koeficient med vlečno silo in hitrostjo. Najmanjše sile izmerimo v prsti s pretežno organsko strukturo, največje pa v prsti z velikim deležem ilovice.
Ključne besede: plug, sila, silomer, hitrost, prst
Objavljeno: 10.04.2019; Ogledov: 511; Prenosov: 48
.pdf Celotno besedilo (1,26 MB)

Iskanje izvedeno v 0.3 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici