Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Skupnostna psihiatrična obravnava (SPO) nudi oskrbo pacientov s hudimi duševnimi motnjami v skupnosti na njihovem domu. Shizofrenija pomembno vpliva na funkcioniranje in kakovost življenja pacientov. Psihiatrična obravnava v skupnosti je pomembna pri integraciji pacientov s shizofrenijo v družino in družbo. Namen magistrskega dela je raziskati in predstaviti pomen SPO pri pacientih s shizofrenijo. V zaključnem delu smo uporabili sistematičen pregled na osnovi pregleda, analize ter sinteze znanstvene literature. Pri izvedbi sistematičnega pregleda smo upoštevali PRISMA smernice ter članke ocenili z ocenjevalnim orodjem Joanna Briggs Institutes. Sintezo pridobljenih podatkov smo naredili s pomočjo tematske analize podatkov. Identificirali smo 524 zadetkov, v končno analizo smo vključili 10 člankov. Na podlagi tematske analize smo identificirali 4 sekundarne teme: (1) Pozitivni učinki SPO na paciente s shizofrenijo; (2) Pristop do pacienta s shizofrenijo; (3) Nacionalna politika na področju duševnega zdravja; (4) Delovanje SPO. Iz analize vključenih člankov je razvidno, da ima psihiatrična obravnava v skupnosti prednosti za paciente s shizofrenijo, saj pacientu pomaga pri razvijanju veščin in spretnosti za čim bolj samostojno življenje v skupnosti. SPO prispeva k boljši kakovosti življenja in večjemu zadovoljstvu pacientov. Spremljanje pacientov s shizofrenijo v skupnosti izboljšuje stopnjo jemanja zdravil ter vpliva na izboljšanje kliničnih simptomov pri pacientu, s tem pa se zmanjšujejo hospitalizacije.
Ključne besede: psihiatrična obravnava, skupnost, pacient, shizofrenija
Objavljeno v DKUM: 04.07.2024; Ogledov: 108; Prenosov: 27
Celotno besedilo (1,01 MB)

Opis: Uvod: Glasbena terapija pomaga pacientom izboljšati kakovost življenja in zmanjša intenziteto in pojavnost simptomatike bolezni, vendar se na globalni ravni redkeje uporablja kot oblika nefarmakološkega zdravljenja. Namen zaključnega dela je pregledati znanstveno literaturo in ugotoviti vpliv glasbene terapije na duševno zdravje pacientov s shizofrenijo. Metode: Pri izdelavi zaključnega dela smo sistematično pregledali in analizirali znanstveno literaturo v angleškem in slovenskem jeziku ter s pomočjo vključitvenih in izključitvenih kriterijev poiskali ustrezno literaturo v podatkovnih bazah PubMed, CINAHL, MEDLINE in Cochraine Library. Rezultati: V analizo smo vključili 6 člankov, ki so med seboj imeli podoben pristop ocenjevanja izidov glasbene terapije s pomočjo lestvic CDSS, BPRS, HADS in CGI. Raziskave so ugotovile, da glasbena terapija vpliva na intenziteto in pojavnost negativnih znakov ter omogoča lažje izražanje pacientov in boljšo socializacijo. Izboljša tudi sposobnost kognitivnega procesiranja, čustveno sproščenost in zmanjšuje ostale psihološke simptome, ki se pojavijo ob shizofreniji (depresija, tesnoba).
Ključne besede: Shizofrenija, glasbena terapija, duševno zdravje
Objavljeno v DKUM: 19.10.2022; Ogledov: 844; Prenosov: 170
Celotno besedilo (913,52 KB)

Opis: Shizofrenija za seboj prinaša bistvene spremembe v življenje obolelega posameznika in v življenja njegove družine. Shizofrenija med drugim izrazito vpliva tudi na zaposlitveni položaj obolelega posameznika. Namen magistrske naloge je raziskati, kako posamezniki, oboleli za shizofrenijo, doživljajo odnose in oporo znotraj družinskega okolja. V nalogi smo se med drugim osredotočili tudi na raziskovanje doživljanja vključenosti v delovni proces. V raziskavo smo vključili 9 oseb, obolelih za shizofrenijo, ki so že dalj časa v fazi remisije oziroma mirovanja bolezni, so delovno aktivne in imajo redne stike z družino. Izvedli smo 9 poglobljenih intervjujev, ki smo jih analizirali po načelih tematske analize. Posamezniki, vključeni v raziskavo, navajajo pomen opore, ki jo prejemajo s strani družinskih članov. Opora družine se nanaša predvsem na spodbujanje obolelega svojca k rednem in doslednem zdravljenju, poleg tega pa se oporni dejavniki kažejo kot pripravljenost poslušanja ter razumevanje s strani družinskih članov. Udeleženci navajajo, da je opora družinskih članov pomembna predvsem v času, ko se oboleli sooča s hudo simptomatiko bolezni. Posamezniki, sodelujoči v naši raziskavi, med drugim izpostavljajo tudi pomen lastne delovne aktivacije. Udeleženci navajajo, da je vključevanje v delovne aktivnosti pomembno predvsem z vidika lastne socialne integracije, poleg tega pa izpostavljajo, da delovna vključenost pozitivno vpliva na sam potek zdravljenja ter predstavlja pomemben doprinos na področju osebnega razvoja in finančne avtonomije. Z magistrsko nalogo želimo osvetliti pomen družine in delovne vključenosti oziroma delovne aktivacije v življenju posameznika, obolelega za shizofrenijo.
Ključne besede: shizofrenija, delovna vključenost, družinska opora, tematska analiza
Objavljeno v DKUM: 14.01.2022; Ogledov: 821; Prenosov: 130
Celotno besedilo (1,92 MB)

Opis: V času mladostništva poteka poleg razvoja možganov tudi razvoj posameznikove osebnosti in obdobje preizkušanja, v katerem se posamezniki prvič srečajo z različnimi psihoaktivnimi substancami, eden izmed pogosteje izbranih je kanabis. Uporaba psihoaktivne substance kanabis predstavlja enega izmed dejavnikov tveganja, ki lahko soodvisno z drugimi dejavniki, vpliva na pojav shizofrenije. V raziskavi smo proučevali povezavo med uporabo kanabisa in zgodnejšim pojavom te duševne motnje. Za izvedbo raziskave smo uporabili anketni vprašalnik, s pomočjo katerega smo pri 33-ih posameznikih, diagnosticiranih s shizofrenijo, glede na uporabo kanabisa ugotavljali razlike v starosti ob pojavu prvih simptomov, kateri simptomi so se najpogosteje pojavljali in pri katerem spolu je bila uporaba najpogostejša. Glede na pridobljene rezultate smo ugotovili, da je uporaba kanabisa dejavnik, ki lahko povzroči pojav shizofrenije približno 2 do 3 leta prej, kakor pri osebah, ki ga niso uporabljale. Najpogosteje se pri posameznikih, ki so kanabis uporabljali, pojavljajo pozitivni simptomi, uporaba pa je pogostejša pri osebah moškega spola. Kanabis je psihoaktivna substanca, ki lahko pomembno vpliva na zgodnejši pojav shizofrenije, prav tako pa lahko povzroči pogostejši pojav pozitivnih simptomov, ki lahko otežijo potek zdravljenja in nadzorovanja duševne motnje, ter povzročijo pogostejše hospitalizacije.
Ključne besede: shizofrenija, kanabis, zgodnejši pojav, psihoaktivne substance, mladostništvo
Objavljeno v DKUM: 07.07.2021; Ogledov: 941; Prenosov: 89
Celotno besedilo (1,07 MB)

Opis: Uvod: Raziskanost vpliva fizične aktivnosti na shizofrenijo je v primerjavi z lažjimi duševnimi motnjami pomanjkljiva. Shizofrenijo karakterizirajo pozitivni in negativni simptomi; pozitivne se zmerno učinkovito lajša z medikametozno terapijo, ki za negativne simptome ni učinkovita. Trening za moč in vzdržljivostni trening sta lahko cenovno ugodni in lahko dostopni metodi lajšanja teh simptomov in drugih posledic shizofrenije. Metode: Zaključno delo temelji na pregledu literature, uporabili smo opisno metoda dela. Vključitveni kriteriji so bili znanstveni in strokovni viri, objavljeni med leti 2010 in 2020 v angleškem jeziku, ki se nanašajo na fizično aktivnost in simptome shizofrenije. Za iskanje virov smo uporabili podatkovni bazi PubMed in Web of Science. Postopek iskanja smo prikazali v tabeli, način oženja izbire virov za končno analizo pa prikazali s PRISMA diagramom. Izbrana literatura je bila analizirana in sintetizirana. Rezultati: V analizo smo vključili 8 študij. Rezultati so sicer različni, a je nakazan pozitiven vpliv intenzivnega, predvsem vzdržljivostnega treninga na simptome shizofrenije. Trening se je izkazal učinkovitejši pri negativnih simptomih kot pozitivnih. Tudi primerno zastavljen, intenziven trening za moč lahko zmanjša jakost simptomov. Razprava: Ugotavljamo, da je intenzivnost poglaviten kriterij učinkovitosti treninga pri lajšanju simptomov shizofrenije. Posamezne študije z intervencijo visoko intenzivnega treninga so potrdile bistveno izboljšane simptome shizofrenije. Sklep: Fizična aktivnost v obliki strukturiranega treninga kaže velik potencial pri lajšanju simptomov in ostalih posledic shizofrenije. Za postavljanje zaključkov in oblikovanje optimalnega vadbenega programa za paciente s shizofrenijo potrebujemo več kvalitetnih raziskav. Kljub temu lahko zaključimo, da je za človeka fizična aktivnost izjemno pomembna.
Ključne besede: trening za moč, vzdržljivost, simptomi, shizofrenija
Objavljeno v DKUM: 23.03.2021; Ogledov: 1049; Prenosov: 119
Celotno besedilo (475,12 KB)