1. Dejavniki prostovoljskega udejstvovanja med mladimi v severovzhodni Sloveniji: vloga ekonomskega, socialnega in kulturnega kapitalaNina Simonič, 2021, magistrsko delo Opis: Osnovni namen magistrske naloge je bil ugotoviti, ali obstajajo medsebojne korelacije med prostovoljnim delom posameznika in kulturnim, socialnim ter ekonomskim kapitalom mladih v severovzhodni Sloveniji. V teoretičnem delu smo opredelili pojem prostovoljstva, preučili smo pristope k njegovemu proučevanju, zakonsko ureditev in statistiko prostovoljstva v Sloveniji. Preučili smo oblike kapitala po Bourdieuju in dosedanje raziskave na področju medsebojnega vpliva med tremi oblikami kapitala in prostovoljnimi dejavnostmi. V empiričnem delu smo predstavili rezultate ankete, ki smo jo izvedli preko spleta na daljavo z mladimi od 15. do 29. leta starosti iz severovzhodne Slovenije. Ugotovili smo, da na prostovoljno aktivnost mladih v največji meri vpliva kulturni kapital. Natančneje, mladi, ki so bolj vključeni v kulturno potrošnjo in izkazujejo višjo religioznost, pa tudi mladi, ki so bolj izobraženi, v večjem obsegu sodelujejo v prostovoljnih aktivnostih. Na odločitev za prostovoljstvo pomembno vplivajo tudi starši z lastnim volunterizmom in posledičnim vzgledom mladim. Ugotovili smo, da na pogostost prostovoljnega dela pozitivno vplivata dva faktorja ekonomskega kapitala, in sicer povprečni mesečni dohodek posameznika in lastništvo prebivališča. Nekoliko presenetljivo naši rezultati ne kažejo na statistično značilne povezave med prostovoljnim delom in faktorji socialnega kapitala. V severovzhodni Sloveniji se mladi, po njihovih besedah, sicer najpogosteje odločajo za prostovoljno udejstvovanje zaradi pomoči in osrečevanja drugih. Kot največjo oviro sodelovanja v takšnih dejavnostih izpostavljajo časovno omejenost. Ključne besede: prostovoljstvo, kulturni kapital, ekonomski kapital, socialni kapital, mladi, severovzhodna Slovenija Objavljeno v DKUM: 26.04.2021; Ogledov: 1330; Prenosov: 151
Celotno besedilo (1,58 MB) |
2. Krožno gospodarstvo na kmetijah z različnimi načini pridelave v severovzhodni slovenijiHelena Levičnik, 2020, magistrsko delo Opis: Krožno gospodarstvo na kmetijah je osnova za vzpostavitev povezave snovnih in energijskih tokov v družbi. V kmetijstvu se pojavljajo različni načini pridelave. Vsak od načinov kmetovanja upošteva svoja priporočila in smernice znotraj veljavne zakonodaje. Cilj magistrskega dela je izdelati študije primerov kmetij in jih primerjati glede na način pridelave. Oblikovali smo kazalnike za krožno gospodarjenje na kmetijah, zanimalo pa nas je, kateri način pridelave dosega največ kriterijev in je najbližje idealnemu stanju krožnega gospodarstva na kmetijah. Namen magistrskega dela je raziskati procese, stanje in razširjenost krožnega gospodarstva v kmetijstvu. Na študijah primerov kmetij s konvencionalno, ekološko in biodinamično pridelavo v severovzhodni Sloveniji smo ugotavljali stanje krožnega gospodarstva v kmetijstvu. Z anketnim vprašalnikom smo anketirali dve konvencionalni, tri ekološke in dve biodinamični kmetiji. Med kmetijami z različnimi načini pridelave je prišlo do različnega doseganja identificiranih kriterijev. Vse kmetije, vključene v raziskavo, dosegajo več kot polovico identificiranih kazalnikov za krožno gospodarstvo na kmetijah, prav tako pa si vse kmetije želijo razširiti krožno gospodarstvo v svojem gospodarjenju. Vse kmetije se poslužujejo kroženja biomase, zorenja živinskih gnojil in organskih stranskih produktov, gospodarjenja z deževnico, uporabe embalaže iz naravnih virov ali pa z njo ne poslujejo ter poznavanja in skrbi za naravne danosti kmetijskega gospodarstva. Največ kazalnikov za krožno gospodarjenje na kmetijah dosega biodinamičen način pridelave (93 %), nekoliko manj jih dosega ekološki način pridelave (76 %) najmanj pa jih dosega konvencionalni način pridelave (60 %). Ključne besede: krožno gospodarstvo, ekološko kmetijstvo, permakultura, biodinamika, severovzhodna Slovenija Objavljeno v DKUM: 29.09.2020; Ogledov: 1425; Prenosov: 280
Celotno besedilo (1,33 MB) |
3. PRIMERJAVA SOCIO - EKONOMSKE STRUKTURE IN OCENE DOHODKA NA GORSKO-HRIBOVSKIH KMETIJAH SEVEROVZHODNE SLOVENIJE MED LETOMA 2004 IN 2016Nežka Voler, 2016, diplomsko delo/naloga Opis: Raziskava temelji na raziskovalnem projektu z naslovom »Moţnosti spodbujanja konkurenčnosti kmetij v hribovskih območjih SV Slovenije z aktiviranjem zaraščenih površin«, kjer so se na podlagi predhodno pripravljenega anketnega vprašalnika in obdelave podatkov definirali socio-ekonomski tipi kmetij na gorskohribovskih območjih SV Slovenije. Pridobivanje vhodnih podatkov na osnovi anketnega vprašalnika je potekalo v dveh časovnih razdobjih, in sicer med letoma 2004 in 2016, na vzorcu 147 kmetij v 22 občinah obravnavanega območja v prvem in na vzorcu 35 kmetij v občini Črna na Koroškem v drugem primerjalnem obdobju. Osrednja metoda pridobivanja vhodnih podatkov na terenu je anketiranje, dopolnjeno z metodo intervjuvanja. Za oceno dohodka na modelnih kmetijah so bile uporabljene kalkulacije pokritja. Izvedena je bila primerjalna analiza rezultatov med dvema obdobjema popisa proučevanih kmetij. Ocena dohodka na modelnih kmetijah je v obeh obdobjih pokazala negativno vrednost. Ocena dohodka v letu 2004 in 2016 je pokazala negativno vrednost dohodka modelnih kmetij, ne glede na njihov socio-ekonomski tip in način kmetovanja. V proučevanem območju prevladujejo v prvem obdobju mešane (63; 43 %) in konvencionalne (102; 69 %), v drugem pa čiste (16; 46 %) in konvencionalne (18; 51%) kmetije. Primerjalna analiza med obema obdobjema zazna manjše ekonomsko značilne razlike med kmetijami glede na različen socioekonomski tip. Ključne besede: gorsko- hribovske kmetije, severovzhodna Slovenija, kalkulacija pokritja, dohodek, socio-ekonomska struktura Objavljeno v DKUM: 12.10.2016; Ogledov: 1465; Prenosov: 114
Celotno besedilo (4,88 MB) |
4. Pedogeografske značilnosti njivskih površin v severovzhodni SlovenijiAna Vovk, 1996, izvirni znanstveni članek Opis: Najpomembnejši naravni dejavniki, ki omogočajo njivsko rabo, so relief, prsti, podnebne in vodne razmere. Z melioracijsko-tehničnimi posegi so zmanjšani zaviralni vplivi podtalne in površinske vode. Zato so za njive rabljene tudi naravno neprimerne površine. Ker se pojavljajo precejšnje razlike v lastnostih prsti, ki vplivajo na njihovo ekološko obremenjenost (prepustnost za vodo, delež gline in peska) na regeneracijsko-nevtralizacijske sposobnosti (reakcija, delež organske snovi, delež vode), je v kmetijstvu treba uporabljati različne postopke za izboljšanje kakovosti in količine pridelkov glede na naravne lastnosti. Ključne besede: fizična geografija, pedogeografija, analiza prsti, varstvo okolja, varstvo kmetijskih zemljišč, Severovzhodna Slovenija Objavljeno v DKUM: 21.12.2015; Ogledov: 1255; Prenosov: 58
Povezava na celotno besedilo Gradivo ima več datotek! Več... |
5. |
6. Velikost legla, velikost jajc in fenologija prihoda na gnezdišče pri navadni čigri Sterna hirundo v SV SlovenijiFranc Janžekovič, Borut Štumberger, Damijan Denac, 2003, izvirni znanstveni članek Opis: Common Terns Sterna hirundo began to return to their breeding sites on the Drava river in early April. The article presents the measurement of 471 Common Terns' eggs from 184 nests. Average clutch size was 2.55 (median = 3, min = 1, max = 4) eggs per nest, with an average egg size of 41.1 x 30.3 mm. There was no characteristic difference in the average egg length between the two-, three- and four-egg clutches. Concerning the average breadth of eggs, characteristic differences were noted particularly in four-egg clutches. Correlation between egg length and breadth was very loose (r = 0.25, p 0.0001). Egg length was more variable (CV%EL =4.33) than egg breadth (CV%EB = 2.96). Size patterns in Common Terns' clutches were not quite consistent with the brood-reduction hypothesis, according to which every egg laid in a single nest is smaller than the previous one Ključne besede: ptice, čigre, navadna čigra, Sterna hirundo, prvi pomladanski prihod, velikost legla, velikost jajc, Slovenija, severovzhodna Slovenija Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1490; Prenosov: 98
Povezava na celotno besedilo |
7. Vegetation of silicicolous grasslands of the highlands of North-Eastern SloveniaSonja Škornik, Martina Lončar, Mitja Kaligarič, 2006, izvirni znanstveni članek Opis: Vegetation of the silicicolous grasslands of the highlands of North-Eastern Slovenia has been sampled with standard Braun-Blanquet procedure. All the 102 collected releves have been classified within the order Nardetalia Oberd. ex Preising 1949. The association Homogyno alpinae-Nardetum Mráz 1956 (all. Nardo-Agrostion tenuis Sillinger 1933) has been stated, inside which the typical form and the transitional forms to the heaths with Ericaceae have been distinguished. Chorology, life forms and spontaneous reforestation are discussed and nature-conservancy issue is mentioned. Ključne besede: botanika, fitocenologija, silikatna travišča, Slovenija, severovzhodna Slovenija, Twinspan, Pohorje, Kozjak, Smrekovec, botany, phytocenology, silicicolous grasslands, Slovenia, Twinspan, Pohorje, Kozjak, Smrekovec Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1293; Prenosov: 48
Povezava na celotno besedilo |
8. MIGRACIJE V SEVEROVZHODNI SLOVENIJI PO 2. SVETOVNI VOJNITilen Tratnjek, 2013, diplomsko delo Opis: 20. stoletje lahko upravičeno imenujemo "stoletje migracij". Trditev lahko prenesemo tudi v 21. stoletje, ko so selitve postale nekaj vsakdanjega. Migracije so bile na nivoju države Slovenije v tem obdobju zelo pestre, zato smo raziskovalno območje omejili le na nivo severovzhodne Slovenije. Pomembno je, da migracije ne obravnavamo le kot prostorske premike prebivalstva, pač pa kot globlji družbeni proces, ki pridobiva vedno večji pomen. Razumeti je treba tudi demografske procese in dejavnike teh procesov.
2. svetovna vojna predstavlja veliko ločnico v procesu migracij. Med potekom 2. svetovne vojne in tudi po njej imamo nešteto primerov političnih migracij. Največ migracij je nastalo zaradi prisile oblasti, nekatere pa zaradi bega ljudi v strahu pred grozečimi nevarnostmi. Prav tako je 2. svetovna vojna prinesla spremembo oblasti in režima. Jugoslavija je postala socialistična država z načrtovanim planskim gospodarstvom. Cilj novih oblasti je bil izvesti socialistično družbeno revolucijo, ki naj bi slonela na delavskih množicah. To je privedlo tudi do revolucije v procesu migracij. Slovenija je postala v šestdesetih letih imigracijska država, kar velja še danes, selitveni tokovi znotraj Slovenije pa so svobodni in množični. Značilen je bil proces bega prebivalstva iz podeželja v mesta, začel se je proces deagrarizacije. Povsem normalno je, da so bile migracije v obdobju, dolgem skoraj 70 let, zelo pestre ter so povzročile določene družbene spremembe.
Kot drugo pomembno ločnico v raziskovalnem obdobju pa velja omeniti še leto 1991, ko je bila izvedena osamosvojitev Slovenije. Ponovni prehod v demokratičen in kapitalistični režim je povzročil spremembe tudi v selitvenem gibanju. Dejstvo, da je Slovenija leta 2004 postala tudi polnopravna članica Evropske unije, je dodatno prispevalo k pestrejšim migracijam, ki so del svetovnih gibanj. Ključne besede: Ključne besede: prebivalstvo, migracije, naravno gibanje prebivalstva, selitveno gibanje prebivalstva, severovzhodna Slovenija. Objavljeno v DKUM: 29.01.2013; Ogledov: 3697; Prenosov: 354
Celotno besedilo (4,16 MB) |