Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: IZHODIŠČA: Temeljni pogoj za zagotavljanje kakovosti zdravljenja je spremljanje rezultatov. Za objektivno oceno potrebujemo ustrezne podatke. Glavni namen registrov poškodovanih je pridobivanje podatkov o celotni verigi oskrbe od mesta nesreče do zaključka hospitalizacije. Zaradi razpršenosti poškodovancev po številnih bolnišnicah v Sloveniji je v Projektu razvoja mreže travmatološke dejavnosti predvidena uvedba nacionalnega registra poškodovancev. Za primerjavo rezultatov zdravljenja poškodovancev z mednarodnimi standardi se največ uporablja metodologija TRISS. Razvili so jo z multivariantno analizo skupine poškodovancev (MTOS), ki se pomembno razlikuje od slovenskega vzorca hudo poškodovanih. Zaradi te razlike se je porodil dvom o uporabnosti metodologije TRISS. Z vključitvijo slovenskih poškodovancev v nemški TR DGU pa smo prevzeli metodo RISC za primerjavo rezultatov zdravljenja z drugimi ustanovami. Nova metoda še ni bila ovrednotena na skupini, ki se razlikuje od poškodbenega vzorca v TR DGU. Namen naloge je preveriti uporabnost metode RISC na slovenskem vzorcu hudo poškodovanih in jo primerjati z metodo TRISS. METODE: Od vstopa v TR DGU v letu 2006 smo v SB Celje prospektivno zajeli podatke o kohortni skupini 376 hudo poškodovanih in jih vnesli v TR DGU. Primerjali smo dejavnike tveganja med poškodovanci v SB Celje in TR DGU ter izračunali vrednosti TRISS in RISC za vsakega poškodovanca. S statistiko M smo primerjali porazdelitev izračunanih verjetnosti preživetja med SB Celje, MTOS in TR DGU. Za ugotavljanje ustreznosti točkovnih lestvic (TRISS, RISC in RISC II) smo uporabili statistične metode diskriminacije (aROC), natančnosti (razlika v preživetju) in kalibracije (statistika H-L). REZULTATI: Povprečna starost poškodovancev je bila 47 let, 83 % je bilo moških, 95 % topih poškodb. Povprečna ISS vrednost je bila 26,4 (90 % ≥ 16). V bolnišnici je umrlo 17,5 % poškodovancev. Standardizirana umrljivost je pokazala za 1,9 % manjšo umrljivost, kot je predvidena s statističnimi modeli. Ugotovili smo pomembno odstopanje v dejavnikih tveganja med poškodovanci v SB Celje in TR DGU, kar lahko razložimo z drugačnimi vključitvenimi merili. Potrdili smo, da je slovenski vzorec hudo poškodovanih drugačen, in da je treba preveriti učinkovitost metode RISC. Primerjali smo preživetje med skupinami in ugotovili slabo ujemanje skupine poškodovancev v SB Celje z MTOS (M = 0,50) ter dobro ujemanje s TR DGU (M = 0,88). V dveh časovnih obdobjih (2006–07 in 2011–12) se porazdelitev v SB Celje ni pomembno spremenila (M = 0,90). Potrdili smo pomembno razliko med skupino MTOS in SB Celje, ki vpliva na uporabnost metode TRISS. Kljub razlikam v dejavnikih tveganja pa smo potrdili dobro ujemanje rezultatov med skupinama SB Celje in TR DGU, kar upravičuje uporabo metode RISC na slovenskem vzorcu hudo poškodovanih. Najboljšo diskriminacijo sta pokazali lestvici RISC in RISCII (aROC 0,91 in 0,90). Najbolj natančna je bila lestvica RISC (razlika v umrljivosti 1,9 %), ki je prav tako imela najboljšo in skoraj popolno kalibracijo (H-L 0,53). ZAKLJUČKI: Metoda RISC je pokazala boljšo diskriminacijo in kalibracijo, bila je bolj natančna kot metodologija TRISS za slovenski vzorec hudo poškodovanih. Primerjava podatkov v SB Celje v letih 2006-7 z leti 2011-2 je pokazala nekaj razlik. Predvsem je opazno izboljšanje na področju kazalnikov kakovosti oskrbe (krajši predbolnišnični čas, krajši čas na urgentnem oddelku). Toda te razlike niso vplivale na uporabnost metode RISC. Prestala je test sprememb v strukturi in obravnavi poškodovancev skozi čas. Metoda TRISS kljub novim koeficientom ni primerna za uporabo na slovenskem vzorcu hudo poškodovanih. Posodobljena RISC II je dobra metoda, a nič boljša od že uveljavljene RISC.
Ključne besede: hudo poškodovani, vrednotenje, Trauma and Injury Severity Score (TRISS), Revised Injury Severity Classification (RISC), register
Objavljeno v DKUM: 26.01.2015; Ogledov: 2143; Prenosov: 306
Celotno besedilo (6,40 MB)