SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 43
Na začetekNa prejšnjo stran12345Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
VPLIV SISTEMA DIREKTNE SETVE KORUZE (Zea mays L.) NA USPEŠNOST ZATIRANJA PLEVELOV
Klemen Kaučič, 2009, diplomsko delo

Opis: Cilj študije je bil ugotoviti vpliv različnih sistemov setve koruze (S1, S2, …) na hitrost vznika koruze, pridelek in na uspešnost zatiranja plevelov. Primerjali smo sistem pridelave koruze odporne na herbicid cikloksidim s klasično setvijo (klasično oranje in setev; S1), z direktno setvijo v mrtvo zastirko (dead mulch; S2) in s setvijo v različne oblike negovane aktivne zastirke (living mulch; S3). Zastirko (mešanica mnogocvetne ljuljke in črne detelje) smo pustili nepokošeno (S3a) ali pa smo
Ključne besede: direktna setev / mrtva zastirka / aktivna zastirka / koruza / pleveli
Objavljeno: 13.08.2009; Ogledov: 3032; Prenosov: 291 
(1 glas)
.pdf Celotno besedilo (5,12 MB)

3.
Rok setve in rok spravila kot dejavnika pridelka sladkorne pese (Beta vulgaris L.)
Anita Perkič, 2009, diplomsko delo

Opis: Z daljšanjem vegetacijskega obdobja se povečuje količina pridelka korenov in sladkorja sladkorne pese (Beta vulgaris L.), zmanjšuje pa se vsebnost kalija. Cilj te študije je na podlagi poljskega poskusa (2004, Zenkovci) proučevati vpliv roka setve (3. april in 23. april) in roka spravila (13. oktober, 29. oktober in 14. november) na oblikovanje pridelka korenov sladkorne pese in vsebnosti sladkorja, kalija in dušika v njih. Rezultati kažejo, da je rok setve in rok spravila vplival na morfološke razlike korenov. Z zamikom roka setve za 20 dni se zmanjšuje količina pridelka korenov sladkorne pese za 18,3 kg/10m2. Z odlašanjem roka spravila pa se povečuje masa korenov za 0,29 kg/10m2/dan. Stopnja sladkorja je bila za 0,9 °S višja pri zgodnejši setvi v primerjavi s poznejšo setvijo. Glede na roke spravila je najvišja stopnja sladkorja pri roku spravila 2 (29. oktober), najmanjša pa pri roku spravila 3 (14. november), kjer znaša 15,2 °S. Sklepamo lahko, da se po spravilu posevka 29. oktobra stopnja sladkorja znižuje. Vsebnost kalija se poveča s kasnejšo setvijo. Rok spravila in rok setve pa statistično nimata značilnega vpliva na vsebnost dušika v korenih sladkorne pese.
Ključne besede: sladkorna pesa / setev / spravilo / pridelek / rast in razvoj
Objavljeno: 02.03.2009; Ogledov: 2981; Prenosov: 162
.pdf Celotno besedilo (231,45 KB)

4.
Možnosti različnih alternativnih metod obdelovanja tal pri pridelovanju koruze (Zea mays L.) za zrnje
Štefan Cigüt, 2009, diplomsko delo

Opis: V Prekmurju, v bližini Murske Sobote, smo leta 2007 v poljskem poskusu proučevali vpliv različnih načinov obdelovanja pokritih tal z zelenim pokrovom na vznik koruze, število rastlin, pridelek svežega in suhega zrnja koruze. Poskus je bil zasnovan kot naključni blok s 5 obravnavanji in 4 ponavljanji. Koruzno seme smo sejali s sejalnico Rau Maxem na različno obdelana tla: (V1) je bila izvedena konvencionalna obdelava s plugom in predsetvena priprava, (V2) obdelava z rahljalnikom in predsetvena priprava, (V3) mulčenje in direktna setev v zastirko »mulchsaat«, (V4) uporaba glifosata Touch Down 4 l ha-1 in direktna setev v zastirko, (V5) uporaba glifosta in predsetvena priprava. Najboljši vznik koruze je bil pri obravnavanju V1 (92,23%), medtem ko je bil najmanjši pri obravnavanju V3 (76,26%). Največji delež rastlin / m² je bil v obravnavanju V2 (97,69%) in se statistično značilno ni razlikoval od obravnavanj V1 in V5. Najmanjši delež rastlin / m² je bil pri obravnavanju V3 (69,75%). Največji pridelek svežega zrnja (12.274,94 kg ha-1) in suhega zrnja (9.077,75 kg ha-1) je bil izmerjen v obravnavanju V2, vendar se statistično značilno ni razlikoval od obravnavanj V4 in V5, medtem ko smo manjši pridelek svežega zrnja (9.307,65 kg ha-1) in suhega zrnja (8.077,75 kg ha-1) izmerili pri konvencionalni obdelavi (V1), vendar se statistično značilno ni razlikoval od V3. Poleg večjih pridelkov različnih alternativnih metod obdelovanja tal lahko bistveno zmanjšamo tudi stroške pridelave koruze.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: direktna setev/ konvencionalna obdelava/ konzervirajoča obdelava/ koruza za zrnje/ vznik koruze
Objavljeno: 06.04.2009; Ogledov: 2815; Prenosov: 436
.pdf Celotno besedilo (9,99 MB)

5.
KOLIČINA PRIDELKA IN SILAŽA MEŠANIC, PRIDOBLJENIH PO SPRAVILU KRMNEGA GRAHA (Pisum sativum L.) Z NEPOSREDNO VSEJANO MNOGOCVETNO LJULJKO (Lolium multiflorum Lam.)
Iris Gergorec, 2009, diplomsko delo

Opis: Na območju Martjanec, blizu Murske Sobote, smo s ciljem racionalizacije pridelave v letu 2002 ugotavljali možnost pridelave strniščnih mešanic mnogocvetne ljuljke (Lolium multiflorum Lam.) in krmnega graha (Pisum sativum L.), pridobljenih z vsejavanjem ljuljke v grahovo strnišče, ki med ostanki po žetvi vsebuje tudi raztrošeno zrnje graha. Poskus je bil zasnovan kot split-plot v treh ponovitvah. Na osnovnih ploskvah smo obravnavali količino v juliju vsejane mnogocvetne ljuljke (10, 20 in 30 kg ha-1), na podploskvah pa število grahovih rastlin (povprečno 10, 25 ali 40 m-2). Ob spravilu pridelka v septembru je največji pridelek suhe snovi (5,21 t ha-1) bil dosežen z mešanico 30 kg semena mnogocvetne ljuljke ha-1 in 40 grahovih rastlin m-2, najnižji (2,45 t ha-1) pa z mešanico 10 kg mnogocvetne ljuljke ha-1 in 10 grahovih rastlin m-2. Večje število vzniklih grahovih rastlin m-2 ni imelo velikega vpliva na vsebnost surovih beljakovin v pridelku krme, zmanjšala pa se je prebavljivost pridelka s 73,5 % na 68,4 % in neto energija laktacije je upadla s 5,44 MJ kg-1 na 5,00 MJ kg-1 suhe snovi. Povečana količina semena mnogocvetne ljuljke ha-1 je povečala prebavljivost pridelka z 69,8 % na 72,4 % in neto energijo laktacije s 5,14 MJ kg-1 na 5,39 MJ kg-1 suhe snovi. Silaže, pripravljene po 10-urnem venenju so bile po petih tednih skladiščenja glede na kislinsko sestavo sicer še zadovoljive ali celo dobre kakovosti, vendar zaradi previsoke vsebnosti vode se pH ni znižal toliko, da bi omogočal trajnejšo stabilnost silaž.
Ključne besede: botanična sestava/neposredna setev/italijanska mnogocvetna ljuljka/krmni grah
Objavljeno: 05.05.2009; Ogledov: 2179; Prenosov: 253
.pdf Celotno besedilo (654,14 KB)

6.
Rast in pridelek zelenjadnic v združeni setvi
Marko Žuljan, 2009, magistrsko delo

Opis: IZVLEČEK V letih 2007 in 2008 smo na Univerzitetnem kmetijskem centru Pohorski dvor v Pivoli pri Mariboru v Sloveniji izvedli ekološki poljski poskus združene setve zelenjadnic, s katerim smo proučili vpliv šestih zelenjadnic na pridelek belega zelja (Brassica oleracea L. var. capitata f. alba DC.). Zelje kot osnovni posevek je bilo posajeno skupaj z zelenjadnicami: glavnato solato (Lactuca sativa L. var. capitata DC.), nizkim fižolom (Phaseolus vulgaris L.), rdečo peso (Beta vulgaris L. ssp. rubra L.), paradižnikom (Lycopersicum esculentum Mill.), porom (Allium porrum L.) in zeleno (Apium graveolens L.). Zelenjadnice so bile posajene v istem časovnem terminu kot zelje po aditivnem vzorcu združene setve na sredini medvrstnih prostorov zelja. Vse zelenjadnice so bile posajene tudi kot samostojni posevki. Statistična zasnova poskusa je bila naključni blok sistem s štirimi ponovitvami. Izračunali smo nekatere kazalce učinkovitosti izrabe pridelovalne površine, časa pridelave, tekmovalnosti vrst in prihodka združene setve. Statistično značilno najvišji pridelek zelja v združeni setvi je bil dosežen pri združeni setvi z rdečo peso in solato, medtem ko je bil najnižji pridelek dosežen v združeni setvi s paradižnikom. Paradižnik je imel največjo tekmovalno moč proti zelju, medtem ko je rdeča pesa pozitivno vplivala na produktivnost zelja. Vrednosti količnika ekvivalenta tal (LER) so bile višje od 1,0 pri vseh obravnavanjih združene setve. Najvišja vrednost LER (1,45) je bila dosežena pri združeni setvi zelja in paradižnika ter najmanjša pri združeni setvi zelja in fižola ter zelja in pora (1,19). Kazalci učinkovitosti izrabe pridelovalne površine in časa pridelave so pokazali prednost večine obravnavanj združene setve v primerjavi s samostojnimi posevki. Kazalec relativne skupne vrednosti (RVT) je pri pridelavi zelja in paradižnika ter zelja in solate v združeni setvi pokazal višji prihodek v primerjavi s prihodkom pridelave paradižnika in solate kot samostojna posevka. Rezultati raziskave so pokazali, da združena setev zelja s preučevanimi zelenjadnicami lahko poveča produktivnost, učinkovitost izrabe pridelovalne površine, časa in prihodka pridelave v primerjavi s samostojnimi posevki.
Ključne besede: Ključne besede: zelje, združena setev, količnik ekvivalenta tal (LER), kazalec relativne skupne vrednosti (RVT), ekološko kmetovanje
Objavljeno: 04.05.2009; Ogledov: 3708; Prenosov: 528
.pdf Celotno besedilo (1,52 MB)

7.
Vpliv direktne setve na pridelek koruze (Zea mays L.) za silažo in zbitost tal
Dušan Ozvatič, 2009, diplomsko delo

Opis: Na obrobju Dravskega polja smo leta 2007 v poljskem poskusu proučevali vpliv različnih načinov direktnih setev na pridelek koruze za silažo. Seme koruznega hibrida Unixx Duo je bilo posejano s pnevmatsko sejalnico Monosem NX direktno na pokošeno njivo mnogocvetne ljuljke, ki je bila predhodno tretirana na različne načine: (V1) posevek ljuljke, uničen z glifosatom 1 teden pred setvijo koruze; (V2) ljuljka, pokošena nekaj dni pred setvijo koruze, herbicid Focus Ultra + Herbocid tri tedne po setvi koruze (herbicid, uporabljen po vsej površini); (V3) ljuljka, pokošena nekaj dni pred setvijo koruze, herbicid Focus Ultra+ Herbocid tri tedne po setvi koruze (herbicid uporabljen samo v pasu 20 cm vrstnega prostora), tepih se v medvrstnem prostoru razvija nemoteno; (V4) ljuljka, pokošena nekaj dni pred setvijo koruze, herbicid Focus Ultra+ Herbocid tri tedne po setvi koruze (herbicid uporabljen samo v pasu 20 cm vrstnega prostora), tepih ljuljke se pokosi v medvrstnem prostoru s koslinico; (V5) klasična setev koruze; (V6) brez predhodne košnje ljuljke, herbicid Focus Ultra + Herbocid tri tedne po setvi koruze (herbicid uporabljen po vsej površini). Najboljši vznik je bil izmerjen pri V5 pri klasični setvi (83%), medtem ko je bil najslabši vznik ugotovljen pri obravnavanju V1 (63%). Največji pridelek sveže mase koruze za silažo (45.661 kg/ha) je bil izmerjen pri konvencionalni obdelavi V5 in se statistično ne razlikuje od pridelka pri obravnavanju V1 in V4. Najmanjši pridelek sveže mase (29.250 kg/ha) smo izmerili pri varianti V6, ki se pa statistično značilno ni razlikoval od variant V3 in V2. Pri direktni setvi koruze so pridelki nekoliko manjši, se pa statistično značilno ne razlikujejo od klasičnih setev. Najmanjša zbitost tal (53,36 N/cm2) je bila na globini 20 cm, izmerjena pri obravnavanju V5, največja pa pri obravnavanju V3 (86,16 N/cm2). Ob hkrati manjših stroških je lahko dobiček pri direktni setvi enak oziroma višji kot pri klasični setvi.
Ključne besede: direktna setev, koruza, pridelek, zbitost, mrtva zastirka, aktivna zastirka, vznik koruze
Objavljeno: 29.07.2009; Ogledov: 3146; Prenosov: 296
.pdf Celotno besedilo (9,25 MB)

8.
VPLIV ZDRUŽENIH SETEV NA POJAV NEKATERIH ŠKODLJIVCEV V EKOLOŠKI PRIDELAVI ZELJA
Nika Weber, 2009, diplomsko delo

Opis: Cilj preučevanja je primerjava naleta škodljivcev glede na različne združene posevke z belim zeljem (Brassica oleracea L. var. capitata f. alba DC). Posajena je vsaka vrsta kot samostojni posevek in v združeni setvi, zelje v kombinaciji s fižolom (Phaseolus vulgaris L.), rdečo peso (Beta vulgaris L. ssp. Rubra L.), paradižnikom (Lycopersicum esculentum Mill.), porom (Allium porrum L.), zeleno (Apium graveolens L.) in solato (Lactuca sativa L. var. capitata DC). Velikost populacij škodljivcev smo ugotavljali s pomočjo ulova na rumene in modre lepljive plošče. Po raziskavi se je pokazal značilen vpliv na zmanjšan nalet škodljivcev v združeni setvi zelja in zelene ter zelja in fižola, na sam nalet škodljivcev pa je vplival tudi termin opazovanja velikosti populacij. Na zmanjšan nalet tobakovega resarja (Thrips tabaci Lindeman) sta ugodno vplivala zelena in fižol (p < 0,01), vendar ne v vseh obravnavanih terminih enako. Na nalet hržice (Contarinia nasturtii L.) se je pokazal značilen vpliv v četrtem terminu (20. 08. 2008), na nalet kapusovega molja (Plutella xylostella L.) pa v prvem terminu (18. 06. 2008). Na nalet kapusove muhe (Delia radicum L.) in kapusovega bolhača (Phyllotreta undulata L.) združena setev ni značilno vplivala (p > 0,05). Splošen nalet škodljivcev ulovljenih na modre in rumene lepljive plošče je bil statistično značilno (p < 0,05) manjši pri združenih posevkih (4,4 škodljivcev na parcelo) kot pri samostojnem posevku zelja (8,5 škodljivcev na parcelo).
Ključne besede: Ključne besede: združena setev, ekološka pridelava, zelje, nalet škodljivcev
Objavljeno: 21.10.2009; Ogledov: 2709; Prenosov: 343
.pdf Celotno besedilo (2,17 MB)

9.
Pridelek zelja v združenih setvah
Mateja Knez, 2010, diplomsko delo

Opis: Cilj preučevanja je bil primerjati pridelek belega zelja (Brassica oleracea L. var. capitata f. alba DC.) , kot osnovnega posevka, v združeni setvi s šestimi zelenjadnicami: glavnato solato (Lactuca sativa L. var. capitata DC.), nizkim fižolom (Phaseolus vulgaris L.), rdečo peso (Beta vulgaris L. ssp. rubra L.), paradižnikom (Lycopersicum esculentum Mill.), porom (Allium porrum L.) in zeleno (Apium graveolens L.) in pridelek samostojnega posevka, pridelanega v skladu z zakonodajo za ekološko kmetovanje. Vseh šest zelenjadnic je bilo posejanih ob istem časovnem terminu kot zelje, po aditivem vzorcu združene setve, na sredini medvrstnih prostorov zelja in tudi kot samostojni posevki. Poskus je bil zastavljen po naključnem blok sistemu s štirimi ponovitvami. Izračunane so bile vrednosti količnika ekvivalenta tal (LER). Statistično značilno je bil dosežen največji pridelek zelja v združeni setvi z rdečo peso in solato, najnižji pa v združeni setvi zelja s paradižnikom. Vrednosti LER so bile pri vseh obravnavanjih združene setve višje od 1,0. Najvišja vrednost LER (1,49) je bila dosežena pri združeni setvi zelja s paradižnikom ter najmanjša pri združeni setvi zelja in pora (1,12) ter zelja in fižola (1,09). Rezultati poskusa so pokazali prednost združene setve v primerjavi s samostojnimi posevki.
Ključne besede: Združena setev, ekvivalent pridelovalne površine (LER), pridelek zelja, ekološko kmetovanje
Objavljeno: 14.10.2010; Ogledov: 1937; Prenosov: 109
.pdf Celotno besedilo (684,18 KB)

10.
Rast in razvoj koruze in fižola v združeni setvi glede na različno gostoto rastlin
Simona Mikl, 2011, diplomsko delo

Opis: Združena setev natiškega fižola in koruze predstavlja ugodnejše škrobnobeljakovinsko razmerje v silaži, zato je namen diplomskega dela primerjati rast in razvoj ter pridelek koruze in visokega fižola v združeni setvi v primerjavi s samostojnimi posevki koruze in fižola. V letu 2005 je bil v Univerzitetnem kmetijskem centru (UKC) Pohorski dvor preučen vpliv štirih gostot koruze (3; 6; 9; 12 rastlin koruze m-2), sedmih gostot visokega fižola v čistem posevku (1,5; 3; 4,5; 6; 9; 18 in 24 rastlin m-2) ter sedmih razmerij med koruzo in fižolom (1:0; 1:2; 1:1,66; 1:1,33; 1:1; 1,5:1; in 2:1). Vrednoteni so višina koruznih rastlin, število storžev rastlino-1, pridelek nadzemne mase koruze in fižola, skupni pridelek nadzemne mase, pridelek suhega zrnja koruze in fižola, skupni pridelek suhega zrnja, indeks listne površine, žetveni indeks, Land Equivalent Ratio v združeni setvi. Statistično značilno najvišji skupni pridelek zrnja v združeni setvi je pri razmerju setve 2:1 in gostoti 12 rastlin koruze m-2, najnižji pa v združeni setvi pri razmerju setve 1:1,66 in gostoti 3 koruze m-2. Vrednosti LER so v združeni setvi pri gostoti koruze 3 in 6 rastlin m-2 in razmerjih fižola (1:2; 1:1,66; 1:1,33; 1:1; 1,5:1 in 2:1) višje od 1,0. Rezultati poskusa kažejo prednost združene setve pri gostoti koruze 3 in 6 rastlin m-2 in razmerjih fižola setve 1:2; 1:1,66; 1:1,33; 1:1; 1,5:1.
Ključne besede: koruza, fižol, združena setev, LER, pridelek
Objavljeno: 03.05.2011; Ogledov: 3749; Prenosov: 286
.pdf Celotno besedilo (769,38 KB)

Iskanje izvedeno v 0.24 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici