| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 15
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Vodenje servomotorja z uporabo programabilnega logičnega krmilnika in vmesnika človek-stroj : diplomsko delo
Nikola Vučićević, 2023, diplomsko delo

Opis: Ideja diplomske naloge je izdelati aplikacije za krmiljenje servo motorjev. Gibanje izvaja servo motor Omron R88M, ki ga krmili gonilnik Omron R88D. Gonilnik krmili Omron NJ501-1300 PLK. V sklopu tega se za vnos vseh vrednosti uporablja Weintekov HMI zaslon na dotik, na katerem so prikazane vse funkcije aplikacije. Stroj je sestavljen tudi iz drsnega okvirja, na katerem so servomotorji in 3D tiskane glave za boljše opazovanje gibanja. Diplomsko delo opisuje postopek pisanja PLK programa v razvojnem okolju Sysmac Studio in način krmiljenja servo pretvornikov za določen motor, da motor izvede zahtevano gibanje. V prispevku je podrobno opisan postopek priklopa in parametriranja servo pretvornika pri krmiljenju preko PLK-ja. Aplikacija je sestavljena iz več delov, s testiranjem smo ugotovili, da sistem in motorji izpolnjujejo zastavljene cilje. Opisan je tudi del večjega programa, v katerem so razloženi segmenti za krmiljenje servo pretvornika. V prispevku so opisani tudi funkcijski bloki za krmiljenje gibanja servomotorja.
Ključne besede: Programabilni logični krmilnik, servomotor, avtomatizacija procesov, vmesnik človek-stroj
Objavljeno v DKUM: 25.07.2023; Ogledov: 546; Prenosov: 69
.pdf Celotno besedilo (3,34 MB)

2.
Načrtovanje, izdelava in vodenje sistema za regulacijo ravnovesja krogle na letvi : diplomsko delo
Matej Stojnšek, 2022, magistrsko delo

Opis: V okviru magistrske naloge smo zasnovali sistem krogle na letvi z uporabo industrijske opreme Mitsubishi. Sistem smo realizirali tako mehansko kot programsko. Za nagib letve smo uporabili industrijski servomotor s servoojačevalnikom. Za vodenje sistema smo uporabili PLK, za uporabniški vmesnik pa HMI-ekran. Izpeljali smo dinamični model. Model smo v simulacijah uporabili za oblikovanje ustreznih algoritmov krmiljenja. Znotraj okolja Matlab/Simulink smo izvedli simulacije načrtanih algoritmov. Te smo nato implementirali znotraj PLK-ja. Izvedli smo konfiguracijo strojne opreme in ustvarili uporabniški vmesnik na HMI-ekranu. Izvedli smo meritve uspešnosti regulacije na realnem sistemu in te primerjali s simulacijami. Naprava, ki smo jo izdelali, omogoča vodenje položaja krogle po nagibajoči se letvi. Želeni položaj krogle lahko določimo s potenciometrom ali z uporabniškim vmesnikom. Izbiramo lahko med različnimi regulacijskimi algoritmi, katerih parametre lahko spreminjamo preko vmesnika. Izdelani sistem lahko uporabimo kot alternativo komercialnim sistemom za učenje teorije regulacije in hkrati za učenje o industrijski strojni in programski opremi.
Ključne besede: programirljivi logični krmilnik, servomotor, regulacija, HMI, krogla na letvi
Objavljeno v DKUM: 14.06.2022; Ogledov: 662; Prenosov: 46
.pdf Celotno besedilo (6,37 MB)

3.
Avtomatizacija prijemala za avtomobilske pnevmatike : diplomsko delo
Robert Glavica, 2021, diplomsko delo

Opis: Skozi diplomsko nalogo je opisan postopek konstruiranja in avtomatizacije prijemala za avtomobilske pnevmatike. Zaradi olajšanja dela delavcem in zaradi preprečevanja napak pri zlaganju avtomobilskih pnevmatik, smo se v podjetju odločili za avtomatizacijo tega dela linije. S tem smo se odločili za razvoj prijemala za avtomobilske pnevmatike. S pomočjo programskega jezika Siemens NX smo zmodelirali vse potrebne komponente in jih sestavili v celoto. Po želji za avtomatizacijo prijemala, smo glede na dobljene izračune izbrali potrebne pnevmatske valje in servomotor, modele le teh pa dodali v sestavno risbo prijemala.
Ključne besede: konstruiranje, avtomatizacija, servomotor, pnevmatična shema, Matlab
Objavljeno v DKUM: 10.02.2021; Ogledov: 1120; Prenosov: 164
.pdf Celotno besedilo (3,74 MB)

4.
Avtomatizacija stroja za zamaševanje pet plastenk s servo pogonom : diplomsko delo
Matic Munda, 2020, diplomsko delo

Opis: V podjetju GEA Vipoll smo avtomatizirali klasično zamašilno glavo, kjer je uporabljen navadni asinhronski motor, ki preko jermena žene zamašilno glavo, ta pa za zamaševanje uporablja torno varnostno sklopko, ki ob prekoračitvi vrtilnega momenta prekine zvezo med gonilnim in gnanim delom zamašilne glave. Ta sistem zamašitve smo avtomatizirali s servo pogonom, ki programsko, preko servo pogona in sinhronskega servo motorja omeji moment, da se izvrši pravilna zamašitev PET plastenk. Za servo pogon ima proizvajalec napisanih že veliko programskih funkcij za merjenje in reguliranje parametrov motorja, ki smo jih uporabili v programski kodi.
Ključne besede: servomotor, servo pogon, zamaševanje plastenk, industrijski računalnik, programsko okolje B&R, avtomatizacija
Objavljeno v DKUM: 03.11.2020; Ogledov: 1011; Prenosov: 122
.pdf Celotno besedilo (2,72 MB)

5.
Izboljšanje procesa robljenja kap visokonapetostnih varovalk
Bernie Bezenšek, 2018, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo predstavlja izboljšavo procesa robljenja kap visokonapetostnih varovalk v proizvodnji varovalk. Varovalke so pomemben člen v elektrotehniki, saj ščitijo tokokrog pred preobremenitvami. Predstavljene so visokonapetostne varovalke in njihove lastnosti, ki so pomembne za proces robljenja. Model konstrukcije naprave je vodilo za izbiro in modeliranje novega pogonskega sklopa. S pomočjo programske opreme Matlab Simulink je zgrajen model procesa in posnet simulacijski odziv. Zadnji del magistrskega dela opisuje potek avtomatizacije novo zgrajene naprave. Opisane so uporabljene komponente, programska oprema, programiranje in programska struktura. Nova naprava je bila predana v proizvodni obrat.
Ključne besede: visokonapetostna varovalka, servomotor, simulacija, Simulink, avtomatizacija procesa
Objavljeno v DKUM: 20.11.2018; Ogledov: 1125; Prenosov: 127
.pdf Celotno besedilo (5,19 MB)

6.
Sistem za merjenje in korekcijo konture aluminjastih ulitkov vilic za motorno kolo
Aljaž Pišek, 2017, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je predstavljen sistem za merjenje in korekcijo konture aluminijastega ulitka vilic za motorno kolo KTM. Merilni del je izveden s strojnim vidom, za korekcijo pa je uporabljen servomotor, ki ukrivi vilice v odvisnosti od odstopanja le-teh od idealnega modela. Opisan je postopek ugotavljanja odstopanja ukrivljenosti vilic in algoritem za korekcijo. Naloga je sklenjena s predstavitvijo in razpravo o rezultatih testiranja v realnih pogojih.
Ključne besede: Strojni vid, PLK, servomotor, OPC strežnik, Labview
Objavljeno v DKUM: 26.10.2017; Ogledov: 1249; Prenosov: 225
.pdf Celotno besedilo (4,11 MB)

7.
Dinamični model pogonskega sklopa servo stiskalnice
Darko Lorbek, 2017, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo zajema izdelavo simulacijskega modela pogonskega sklopa 630 kN servo stiskalnice, simuliranje dinamične odzivnosti in glede na rezultate izbiro pogonskega sistema. S pomočjo modelirnika SolidWorks je bil izdelani 3D model elementov, ki je bil prenešen v MSC ADAMS, kjer je bila izvedena dinamična analiza odzivnosti sistema. Model v sistemu ADAMS je služil kot osnova za simulacijo regulacije servomotorja v programski opremi Matlab/Simulink. Rezultat simulacije in kosimulacije
Ključne besede: servo stiskalnica, servomotor, gonilo, vodenje, regulator, kosimulacija
Objavljeno v DKUM: 26.10.2017; Ogledov: 1128; Prenosov: 136
.pdf Celotno besedilo (4,72 MB)

8.
RAZVRŠČANJE ELEMENTOV GLEDE NA BARVNI SPEKTER
Jernej Špacapan, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga opisuje izdelavo naprave za razvrščanje elementov glede na barvni spekter. Mehaniko naprave smo izdelali iz vezane plošče. Za zaznavo barvnega spektra elementa smo uporabili senzor TSC34725, za premike pa skrbita dva servomotorja. Krmiljenje je narejeno na razvojni platformi Arduino Mega. Programska koda je napisana v C-jeziku prilagojena mikrokrmilniku Arduino. Naprava iz zalogovnika s pomočjo servomotorja vzame element, prebere barvo in ga prestavi v pravilen predalček.
Ključne besede: Arduino, servomotor, senzor TSC34725
Objavljeno v DKUM: 21.09.2016; Ogledov: 1065; Prenosov: 99
.pdf Celotno besedilo (1,90 MB)

9.
DALJINSKI NADZOR POLOŽAJA SERVOMOTORJA
Robert Rudaš, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi je predstavljeno povezovanje naprav v internetno omrežje, kontrola in krmiljenje položaja servomotorja, ter meritve okoliških senzorjev. Da smo to lahko praktično izvedli, smo se odločili razviti razvojni sistem, ki bi nam služil kot zaščita prostorov pred visoko koncentracijo ogljikovega monoksida in prevelike vlažnosti prostorov. Tako smo v diplomski nalogi podrobneje opisali razvoj razvojnega sistema, njegove ključne komponente in njihovo integracijo, predstavili nekatera uporabljena orodja in diagrame poteka osnovnega programa. Na kratko smo predstavili tudi komunikacijski protokolu Modbus, ki smo ga uporabili za prenos podatkov s TCP/IP protokola prenosa v namenski grafični vmesnik, ki smo ga razvili v programu Visual Studio. To nam omogoča prikaze meritev in kontrolo nad položajem servomotorja. Prikazali bomo tudi povezovanje razvojnega sistema preko brezžičnega Wi-Fi omrežja v internetno omrežje in potrebne nastavitve na usmerjevalniku in serijskem Wi-Fi modulu, , ki nam omogoča daljinski nadzor položaja servomotorja preko brezžičnega Wi-Fi omrežja in posledično preko internetnega omrežja. Da lahko razvojni sistem in razvoj predstavimo v celoti, bomo tudi nekaj besed namenili razvoju grafičnega vmesnika ter predstavili ugotovitve in meritve.
Ključne besede: mikrokrmilnik, Wi-Fi, Modbus TCP/IP, serijski Wi-Fi modul, servomotor, magnetni rotacijski dekodirnik
Objavljeno v DKUM: 08.09.2016; Ogledov: 2015; Prenosov: 106
.pdf Celotno besedilo (3,58 MB)

10.
VODENJE ROBOTSKEGA PRSTA
Aleš Petek, 2015, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo predstavlja izdelavo in teleoperiranje robotskega mehanskega prsta. Prst je izdelan iz obdelane kovine in sestavljen v celoto. Za premikanje mehanskega prsta smo uporabili še dva servomotorja in vrvico. Za branje premikov človeškega prsta smo uporabili dva fleksibilna senzorja. Zaradi odprtokodne platforme smo programski del naloge izvedli z mikrokrmilnikom Arduino. Prav tako je programska koda napisana v C-jeziku, ki je prilagojen Arduino platformi. Posebnost vodenja robotskega prsta je v upoštevanju senzoriranja premika dveh členkov na človeškem prstu in možnostjo premikanja vsakega členka robotskega prsta posebej.
Ključne besede: Robotika, robotski prst, Arduino, servomotor, fleksibilen senzor
Objavljeno v DKUM: 20.05.2016; Ogledov: 1560; Prenosov: 133
.pdf Celotno besedilo (4,44 MB)

Iskanje izvedeno v 1.26 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici