| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 19
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Življenjska pot serijskega morilca : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Vesna Pušnik, 2025, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo zajema analizo ideoloških in fenomenoloških vidikov serijskih morilcev z namenom razumevanja vzrokov njihovega vedenja in prispevanja k prepoznavi ter preprečevanju njihovih zločinov. Namen raziskave je razjasniti ideološke motive, ki spodbujajo serijske morilce, vključno z analizo ekstremističnih prepričanj, seksualnih deviacij, maščevanja in drugih ideologij, ter razumeti fenomenološke vidike, kot so čustva, motivacija, rituali in dojemanje sveta med izvajanjem zločinov. Glavni cilji naloge so preučiti ideološki in fenomenološki vidik na različnih primerih serijskih morilcev, opisati življenjske poti in identificirati skupne značilnosti, ki bi lahko služile kot indikatorji tveganja. Raziskovalna vprašanja se osredotočajo na oblikovanje ideoloških prepričanj pri potencialnih serijskih morilcih, vpliv ideoloških motivacij na izvajanje zločinov, možnosti uporabe teh spoznanj za preventivne ukrepe in primerjalno analizo med različnimi primeri.
Ključne besede: serijski morilci, ideološki vidik, fenomenološki vidik, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 05.02.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 17
.pdf Celotno besedilo (1,35 MB)

2.
Serijski morilci - psihološko kriminalistični [!] vidik
Peter Umek, Igor Areh, 2006, objavljeni strokovni prispevek na konferenci

Ključne besede: morilci, serijski morilci, psihološko-kriminalistični vidik
Objavljeno v DKUM: 29.03.2024; Ogledov: 148; Prenosov: 8
.pdf Celotno besedilo (316,28 KB)

3.
Pojavnost serijskih morilcev skozi zgodovino : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Ajda Jenkole, 2023, diplomsko delo

Opis: Na začetku diplomskega dela je na kratko opisana definicija serijskih morilcev, kakšne so njihove značilnosti in pa kratek pregled zgodovine. V nadaljevanju je kategorizacija, za katero smo ugotovili, da obstaja več različnih tipologij, ampak nobena ni znanstveno potrjena. Poleg tipologije, smo obravnavali tudi faktorje, ki prispevajo k razvoju serijskih morilcev. Ti faktorji so lahko tako biološke narave (genetska predispozicija ali poškodbe možganov) kot psiho-sociološke narave (travme iz otroštva). Poskusili smo tudi, na kratko odgovoriti, ali se serijski morilci rodijo, ali jih starši vzgojijo, kjer smo ugotovili, da se rodijo potencialni serijski morilci, njihov razvoj pa je odvisen od vzgoje in okolja, v katerem odrastejo. Ker nas je zanimala pojavnost serijskih morilcev, smo v drugem delu diplomskega dela naredili pregled po kontinentih. Tu smo ugotovil,i da je število identificiranih serijskih morilcev odvisno od razvitosti policijskih organov in medijev – bolj kot je razvita država oziroma kontinent, več podatkov obstaja o številu serijskih morilcev. Za konec smo se posvetili še vplivu medijev na serijske morilce, kjer smo ugotovili, da mediji in serijski morilci delujejo simbiotično. Popularnost medijev je odvisna od prikazovanja teh morilcev, saj pritegnejo pozornost občinstva, medtem ko serijski morilci pridobivajo lastno identiteto preko medijske izpostavljenosti.
Ključne besede: serijski morilci, pojavnost, zgodovinski pregledi, baze podatkov, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 29.09.2023; Ogledov: 418; Prenosov: 48
.pdf Celotno besedilo (555,46 KB)

4.
Serijski morilci : psihološke značilnosti in preiskovanje
Jerneja Čuš, 2021, diplomsko delo

Opis: Na začetku diplomskega dela je na kratko opisano, kdo so serijski morilci in kaj jih najbolj opredeljuje. V nadaljevanju je osrednja tema, kako jih predvsem težavno otroštvo oblikuje v tako hladnokrvne morilce in kakšne so njihove psihološke značilnosti, da lahko izvajajo tako krute in tudi večkratne umore. Zanimalo nas je tudi, kako lahko izvajajo tako krute umore, brez da bi občutili obžalovanje. Čeprav raziskave kažejo, da je večji delež serijskih morilcev moškega spola, smo na kratko opisali tudi ženske – serijske morilke. Na podlagi tega smo ugotovili, da so si med seboj osebnostno precej podobni, vendar bi naj ženske ubijale na manj brutalen način kot moški. Ker obstaja več različnih vrst serijskih morilcev, smo opisali tudi po našem mnenju najhujše serijske morilce po načinu storitve umorov – nekrofile. Po prebiranju virov na to tematiko nas je zgrozilo dejstvo, da obstajajo ljudje, ki so sposobni še spolno občevati s kruto umorjenimi trupli. Ker nas je zanimalo tudi preiskovanje tako kompleksnih umorov, kot jih izvedejo serijski morilci, je v drugem delu diplomskega dela opisano, zakaj za seboj vedno pustijo tako imenovani morilčev podpis in kako dolgo lahko traja, da se tako spretnega morilca sploh izsledi. Ker se tematika diplomske naloge nanaša na psihološke značilnosti serijskih morilcev, smo se pri opisovanju preiskovanja osredotočili predvsem na temo profiliranja. Opisali smo tudi možne kazni, ki doletijo tako krute morilce, pri nas v Sloveniji in tudi drugod po svetu. Za lažje razumevanje vsebine je v zaključku še na kratko opisan znan slovenski primer serijskega morilca Metoda Trobca. Na podlagi zastavljenih hipotez smo med raziskovanjem in pisanjem diplomske naloge ugotovili, da smo hipoteze zastavili pravilno, saj smo jih lahko preverili z različnimi viri oziroma avtorji.  
Ključne besede: diplomske naloge, serijski morilci, psihološke značilnosti, umori, preiskovanje
Objavljeno v DKUM: 09.11.2021; Ogledov: 1673; Prenosov: 226
.pdf Celotno besedilo (1,29 MB)

5.
Serijski morilci: prirojeno in/ali privzgojeno : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Vita Bernik, 2021, diplomsko delo

Opis: Opredelitev serijskega morilca si delita Donald Lunde in Robert Ressler. Po njuni opredelitvi je serijski morilec tisti, ki zagreši umor vsaj treh ljudi v časovnem obdobju, ki je daljši od 30 dni, medtem ko je med posameznimi umori obdobje »cooling-off«. Raziskave povezav med biološkimi dejavniki, socialnimi dejavniki in kriminalnim obnašanjem so se v zadnjem desetletju zelo razširile in so ena izmed najhitreje rastočih vej v kriminologiji. Pri bioloških dejavnikih ima pri kriminalnem obnašanju veliko vlogo veliko dejavnikov, kot so npr. genetika, hormoni in nevrotransmitorji, nevrološki primanjkljaji, nevropsihologija in strupi iz okolice. Socialni dejavniki vključujejo tiste, ki vplivajo na kriminalno obnašanje po veliko socialno-temelječih teorijah v kriminologiji. Ti dejavniki so npr. vplivi vrstnikov, razmere v družini, socialno-ekonomski status, navezanost na starše, raven izobrazbe, religija, materialni status, lokacija prebivališča itd. Mnenja strokovnjakov se močno razlikujejo. Po eni strani jih veliko zagovarja stran, ki trdi, da na oblikovanje serijskega morilca vpliva prirojenost, po drugi jih veliko trdi, da se serijski morilci oblikujejo s pomočjo okolice. Poraja se veliko vprašanje, ali je serijske morilce mogoče zaustaviti – res je, da jih je z novo, naprednejšo tehnologijo lažje najti in prepoznati, vendar znanost še ni dovolj napredna, da bi fenomen serijskega morilca dejansko lahko preprečili.
Ključne besede: diplomske naloge, umor, tipologija, primeri umorov, serijski morilci, dejavniki umorov
Objavljeno v DKUM: 27.10.2021; Ogledov: 976; Prenosov: 143
.pdf Celotno besedilo (843,62 KB)

6.
Tipologije profiliranja serijskih morilcev : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Adrijana Gončin, 2021, diplomsko delo

Opis: Profiliranje je dokaj novo področje, katero je sicer že precej raziskano, vendar še vedno nima prave kredibilnosti kot preiskovalno orodje. Problem predstavljajo pristopi in metode profiliranja, saj niso znanstveno in empirično podprti. Strokovnjaki, z različnih področij, še naprej poskušajo to metodo razvijati in jo približati znanstvenim pogojem. Problematično je dejstvo, da se strokovnjaki v večini stvareh (praktično vseh), ne strinjajo. Te razlike v mnenjih pa niso majhne, saj se pri vsakemu celoten koncept in dojemanje le-tega spremeni. Vseeno pa ni vse tako črnogledo, saj jih veliko sodeluje med seboj in imajo skupni cilj – oblikovati profiliranje tako, da bo znanstveno služilo svojemu namenu, to pa je ugotoviti storilčeve lastnosti, na podlagi fizičnih in nefizičnih dokazov na kraju zločina. Cilj diplomskega dela je preučiti serijske morilce in njihovo tipologijo ter raziskati uporabnost in natančnost le-teh. V ta namen, je bilo potrebno raziskati tipologije vseh vrst serijskih morilcev – moških, žensk, parov in skupin, profesionalcev, homoseksualcev in otrok, ter ugotoviti njihovo razširjenost. Diplomska naloga je bila ustvarjena na podlagi literature različnih strokovnjakov, ki so podrobneje raziskali samo profiliranje in tipologije v svojih knjigah, znanstvenih člankih in različnih raziskavah. Delo zajema samo zgodovino in razvoj profiliranja, njegove metode in pristope, specifične elemente ter uporabnost. Sledi osnovno razlikovanje med večkratnimi umori, kjer se osredotočimo na serijske morilce in tipologije vseh vrst.
Ključne besede: diplomske naloge, profiliranje, serijski morilci, tipologije, umori, žrtve
Objavljeno v DKUM: 15.03.2021; Ogledov: 1401; Prenosov: 137
.pdf Celotno besedilo (564,81 KB)

7.
Samomorilnost morilcev : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Belma Hodžić, 2020, diplomsko delo

Opis: V teoretičnem delu diplomske naloge najprej opredelimo pojme, kot so samomor, morilci, serijski in množični morilci, pri čemer nas zanimajo samomori na splošno, značilnosti posameznih vrst morilcev, tipologije, vzroki, motivi ter osebnostne lastnosti morilcev, saj je za razumevanje pojava samomorov med njimi pomembno, da jih na začetku vsaj na kratko spoznamo. Poleg posameznih skupin morilcev v nadaljevanju raziščemo še povezavo med samomorilnostjo in morilci, serijskimi in množičnimi morilci. Tu nas zanimajo predvsem vrste storilcev oziroma umorov, morilčevi motivi, katere osebnostne motnje so pogoste pri morilcih, ki po umoru izvršijo samomor, ter kako prijetje storilca vpliva na stopnjo samomorilnosti. V tem delu skozi raziskave dobimo bolj jasen vpogled v pojav samomorilnih umorov iz Združenih držav Amerike in sveta z izjemo Slovenije, kjer se s takšnimi dejanji in storilci nismo pogosto srečevali. V razpravi diplomske naloge raziskujemo povezavo med samomorilnostjo in tremi skupinami morilcev. Pri iskanju odgovorov so nam v pomoč postavljene hipoteze. Skozi raziskavo tuje literature poskušamo najti odgovore na zastavljena vprašanja, in sicer ali so vzroki za samomor enaki pri vseh treh skupinah morilcev, kako na stopnjo samomorilnosti vpliva prijetje storilca ter ali osebnostne značilnosti vplivajo na stopnjo samomorilnosti pri posameznih skupinah morilcev. Na podlagi ugotovitev podamo predloge in usmeritve za nadaljnja raziskovalna dela, saj bi tako pripomogli k boljšemu razumevanju, večji ozaveščenosti ljudi o pojavu samomorilnih umorov, posledično pa tudi k preprečevanju takšnih dejanj.
Ključne besede: diplomske naloge, samomor, morilci, serijski morilci, množični morilci, osebnostne motnje
Objavljeno v DKUM: 24.09.2020; Ogledov: 937; Prenosov: 122
.pdf Celotno besedilo (505,42 KB)

8.
Vloga modusa operandi in storilčevega podpisa v profiliranju morilcev : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Taja Rednak, 2020, diplomsko delo

Opis: Serijski umori so se dogajali že v preteklosti, vendar temu takrat niso posvečali veliko pozornosti. Sodobna družba pa si dandanes prizadeva razumeti tovrstne storilce do potankosti. Raziskovanja in pisanja se lotimo s podrobno razlago storilčevega načina delovanja, t. i. modusa operandi, in podpisa storilca. Sledi analiza kraja dejanja, kjer se dotaknemo razlage elementov (namerne) uprizoritve kaznivega dejanja in možnih elementov ritualov. Nadaljujemo z opisom profiliranja, kje omenimo tudi najslavnejši primer serijskega morilca Jacka Razparača. Na koncu naloge še analiziramo tri naključne serijske morilce, pri katerih poskušamo izvedeti, ali njihovi umori vsebujejo modus operandi in/ali podpis. Po opravljeni analizi tuje literature, ki je obravnavala našo tematiko, pridemo do sklepa, da obstaja velika razlika med modusom operandi in podpisom. Modus operandi, ki nam pove o storilčevem načinu delovanja, je za razliko od podpisa nujno potreben za dokončanje kaznivega dejanja. Modus operandi naj bi bil veljaven tri do štiri mesece, potem pa naj bi se spremenil ali izpopolnil. Za razliko od tega podpis vedno ostaja enak in unikaten. Ugotovimo tudi, da imata modus operandi in podpis pomembno vlogo v profiliranju. V preiskavi v kombinaciji razkrivata osnovne vedenjske značilnosti storilca, ki so pomembne za kriminalno profiliranje. Menimo, da bo profiliranje postalo uporabno s podporo znanstvenih ved na temo področja preučevanja serijskih umorov ter z utemeljenimi znanstvenimi raziskavami in študijami na področju profiliranja.
Ključne besede: diplomske naloge, profiliranje, modus operandi, podpis storilca, serijski morilci
Objavljeno v DKUM: 21.09.2020; Ogledov: 1141; Prenosov: 125
.pdf Celotno besedilo (544,87 KB)

9.
Analiza primera serijskega morilca Teda Bundyja : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Informacijska varnost
Lenart Kobal, 2020, diplomsko delo

Opis: Serijski morilci so osebe, ki so v družbi prisotne že od nekdaj. Brez ustreznih preiskav, dokazov in tehnologij so serijski morilci pristali pod drobnogledom družbe in medijev, predvsem v dvajsetem stoletju. Takrat smo z pomočjo preiskovalcev ter novih tehnik lahko uspešno začeli povezovati več umorov ter jih pripisali določenemu serijskemu morilcu. V tem obdobju je prav tako prišlo do delitve morilcev, ki so ubili več oseb, in sicer na množične morilce, verižne morilce ter serijske morilce. V diplomskem delu se bomo osredotočali na serijske morilce in preiskovanje njihovih umorov. Delovanje, razmišljanje ter sam proces umora je pri serijskih morilcih nekaj posebnega. Morijo iz drugačnih razlogov kot večina morilcev, ki ne spadajo pod to kategorijo. Lahko jih dojemamo kot posameznike, katerih glavna želja v življenju je čim daljše morjenje ter izživljanje nad izbranimi žrtvami. Značilno za serijske morilce je težko otroštvo, življenje brez prijateljev ter izogibanje družbe in pravilom, ki vanjo spadajo. Pri preiskovanju serijskih umorov se preiskovalci še dodatno osredotočajo na dokaze, ki bi lahko umore medsebojno povezovali. Pri odkrivanju storilcev je potrebno veliko časa, saj so to posamezniki, ki so tako drugačni od povprečnega prebivalca, da je tudi njihov proces umora ter izogibanja oblastem drugačen. Pomemben podatek pri preiskovanju serijskih morilcev je morilčev podpis, pri serijskih morilcih je značilno, da ta pri veliki večini ostaja skozi celoten morilski pohod enak. Ta podpis tudi veliko krat pomaga pri povezovanju večih umorov ter nato odkrivanju dejanskega storilca. V diplomskem delu smo se osredotočali na analizo serijskega morilca Teda Bundyja in njegovo delovanje. Omenjen serijski morilec ima kar nekaj posebnosti, vključno s tem, da je bil do zadnjega medijski in predvsem ženski ljubljenec, kljub temu da je pobijal le ženske. Ted Bundy je deloval strateško in premišljeno, vendar je zaradi svoje notranje pošasti pri enem izmed umorov pustil dokaz, ki je nato bil dovolj obremenjujoč, da je bil spoznan za krivega pri številnih umorih. Bil je obsojen na smrt z električnim stolom.
Ključne besede: diplomske naloge, serijski morilci, preiskovanje umorov, morilčev podpis, Ted Bundy
Objavljeno v DKUM: 07.09.2020; Ogledov: 979; Prenosov: 129
.pdf Celotno besedilo (300,24 KB)

10.
Inteligentnost serijskih morilcev : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Mark Butenko Černe, 2019, diplomsko delo

Opis: V teoretičnem delu diplomske naloge najprej obravnavamo inteligenco, pri čemer nas zanima sam pomen pojma inteligence, njen izvor, razvoj skozi različna starostna obdobja človekovega življenja, primanjkljaje, ki jih nižji ali višji IQ predstavlja za človeka, njena interakcija s socialnim okoljem, kot pospeševalcem slabosti ali prednosti predeterminiranih genetskih lastnosti in nadaljnje usmeritve in predlogi raziskovalnega dela. Poleg inteligence obravnavamo serijske morilce, ki jih po kratkem uvodu v zgodovino tudi razčlenimo na različne tipe, opišemo njihove lastnosti, razložimo sociološke in psihološke teorije o njihovem nastanku in kasnejšem delovanju, omenimo metode preiskovanja serijskih umorov, in sicer metode vedenjskega in geografskega profiliranja. V razpravi diplomske naloge raziskujemo povezavo med inteligenco in serijskimi morilci. Pri iskanju odgovorov nam postavljajo smernice postavljene hipoteze in naše glavno raziskovalno vprašanje. Skozi raziskavo domače in tuje literature poskušamo najti odgovor, ali in kako stopnja inteligence vpliva na način izvrševanja umora pri serijskih morilcih. Na podlagi ugotovitev podamo predloge in usmeritve za nadaljnjo raziskovalno delo ter predloge za ukrepe, ki bi lahko pripomogli k zmanjšanju nastanka serijskih morilcev.
Ključne besede: diplomske naloge, inteligenca, serijski morilci, dednost, umor, kaznivo dejanje, socialno okolje
Objavljeno v DKUM: 27.08.2019; Ogledov: 1668; Prenosov: 233
.pdf Celotno besedilo (1022,58 KB)

Iskanje izvedeno v 0.25 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici