SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


81 - 90 / 116
First pagePrevious page3456789101112Next pageLast page
81.
82.
UPORABA KAPACITIVNIH SENZORJEV EMFIT NA PLATFORMI CYPRESS CY8CKIT-049 ZA BREZŽIČNO MERJENJE SIL NA STOPALU
Andraž Kirn, 2015, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu je obravnavano snovanje sistema za merjenje sil na podplatu in brezžično pošiljanje podatkov na računalnik. Razporejenost sil merimo z osmimi kapacitivnimi senzorji Emfit, za zajem podatkov pa skrbi mikrokrmilnik Cypress CY8CKIT-049. Podatke pošiljamo na računalnik znotraj brezžičnega lokalnega omrežja, pri tem za povezljivost skrbi modul ESP8266, na katerem je poleg osnovnih funkcionalnosti, potrebnih za prenos podatkov, implementiran enostaven strežnik za konfiguriranje. Izdelana je tudi namizna aplikacija, ki omogoča sprejem podatkov, grafično vizualizacijo in shranjevanje.
Keywords: kapacitivni senzorji, mikrokrmilnik, brezžični prenos
Published: 14.10.2015; Views: 456; Downloads: 47
.pdf Full text (2,03 MB)

83.
Taksonomija kontekstno odvisnih sistemov
Rok Žontar, Ivan Rozman, Marjan Heričko, 2012, original scientific article

Keywords: kontekstno odvisni sistemi, senzorji, taksonomija, klasifikacija
Published: 10.07.2015; Views: 252; Downloads: 10
URL Full text (0,00 KB)

84.
SPROTNA ROTACIJA 3D VIRTUALNIH OBJEKTOV S POMOČJO MOBILNEGA TELEFONA Z OPERACIJSKIM SISTEMOM ANDROID
Petar Stojkovski, 2015, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu smo s pomočjo ţiroskopa in pospeškometra, ki ju vsebuje vsaka mobilna naprava, izdelali mobilno aplikacijo za sprotno rotiranje navideznega 3D-objekta na zaslonu osebnega računalnika. Aplikacija je omejena na mobilne naprave z operacijskim sistemom Android ter omogoča hitro in intuitivno vzpostavitev komunikacije med njimi in streţniškim okoljem, ki skrbi za rotacijo izbranega 3D-objekta. Slednjega je mogoče poljubno spreminjati in s tem aplikacijo enostavno prilagoditi različnim poslovnim modelom, ki zahtevajo upravljanje in pregledovanje 3D-objektov (npr. ogled računalniških modelov, turističnih znamenitosti, oblek, avtomobilov, pričesk itd.).
Keywords: senzorji, pospeškometer, ţiroskop, mobilna naprava, Android, 3D-virtualni objekti.
Published: 14.10.2015; Views: 468; Downloads: 32
.pdf Full text (1,50 MB)

85.
MOBILNI ROBOT Z IZOGIBANJEM OVIRAM, KRMILJEN Z MIKROKRMILNIKOM ARDUINO UNO
Damjan Velkovski, 2015, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu opisujemo izdelavo nizkocenovnega samostojnega mobilnega robota, ki se je sposoben premikati po prostoru in se pri tem izogibati oviram na poti. Sestavili smo mobilnega robota, ki je krmiljen z mikrokrmilnikom arduino uno in uporablja en servomotor, dva koračna motorja, en ultrazvočni in dva infrardeče senzorja. Vse omenjene komponente so priključene na 9 V napajanje. Razvili smo tudi dva algoritma, ki robotu omogočata izogibanje oviram. Na koncu smo primerjali učinkovitost obeh razvitih algoritmov in analizirali njihove prednosti in slabosti v izbranih testnih primerih.
Keywords: robotika, izogibanje oviram, senzorji, ultrazvočni senzor, infrardeči senzor
Published: 14.10.2015; Views: 787; Downloads: 77
.pdf Full text (1,51 MB)

86.
UPORABA SENZORJEV NAPRAVE GOOGLE GLASS
Tilen Škrinjar, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Dandanes prenosljiva tehnologija doživlja izjemen porast. Eden izmed mnogih produktov le-te so tudi očala Google Glass. Gre za visokotehnološko napravo z optičnim zaslonom, ki nam omogoča interakcijo preko govora ali sledilne ploščice. V diplomskem delu bodo na kratko predstavljene osnovne specifikacije. Več poudarka bo na analizi in uporabi senzorjev. Mednje štejemo osnovne senzorje, kot so pospeškometer, žiroskop in drugi. Opisana bo izdelava aplikacije, ki služi kot pregled vseh senzorjev in bo prikazovala izhodne podatke v uporabniku razumljivi obliki.
Keywords: Google Glass, aplikacija, senzorji, analiza
Published: 14.10.2015; Views: 419; Downloads: 24
.pdf Full text (1,66 MB)

87.
Implementacija sistema za on-line spremljanje stanja hidravličnih olj na osnovi PLK
Aljaž Čakš, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Diplomska naloga obravnava tematiko on-line spremljanja stanja hidravličnih olj. Takšen način spremljanja stanja ima veliko prednosti pred klasičnimi laboratorijskimi analizami. Z ustrezno izvedenim sistemom za spremljanje stanja lahko namreč pravi čas odkrijemo spremembe stanja in tako bistveno podaljšamo življenjsko dobo hidravličnega agregata oz. njegovih posameznih komponent. Pozornost je namenjena uporabi sistema za on-line spremljanje stanja hidravlične tekočine nameščenem na hidravličnem agregatu. Najprej so opisani pomembni fizikalno-kemični parametri tekočine, nato pa sledi preučitev senzorjev in njihovih načinov povezovanja s krmilnikom. V obravnavanem primeru je uporabljen krmilnik Siemens S7-1200 in uporabniški vmesnik TP700. Naloga vključuje še povezavo enote s krmilno nadzornim sistemom.
Keywords: Hidravlične tekočine, nadzor stanja, on-line senzorji, PLK, HMI
Published: 27.10.2015; Views: 548; Downloads: 51
.pdf Full text (1,93 MB)

88.
SISTEM ZA NADZOR IN UPRAVLJANJE ULTRALAHKEGA LETALA
Primož Kralj, 2015, master's thesis

Abstract: Ultralahka letala imajo dandanes vgrajenih več elektronskih naprav, potrebnih za letenje, pri čemer vsaka zahteva pilotovo pozornost pri upravljanju. V magistrski nalogi je predstavljen razvoj centralnega nadzornega računalnika, preko katerega lahko pilot nadzira in upravlja vse naprave, hkrati pa v uporabniku prijazni obliki prikazuje stanje letala glede na meritve različnih senzorjev. Opisan je tudi razvoj perifernih naprav, potrebnih za delovanje celotnega sistema, ter topologija omrežja, preko katerega sistem komunicira.
Keywords: mikrokontroler, ultralahko letalo, radijska postaja, transponder, senzorji, CAN, CANaerospace, RS232, ARM
Published: 30.10.2015; Views: 932; Downloads: 0
.pdf Full text (6,27 MB)

89.
NADGRADNJA POLJA KAPACITIVNIH SENZORJEV ZA MERJENJE ČLOVEKOVIH VITALNIH FUNKCIJ
Primož Kranjec, 2015, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu opišemo nadgradnje polja kapacitivnih senzorjev za zaznavanje človekovih vitalnih funkcij. Prisotnost informacij vitalnih funkcij v signalu, kot so dihanje in EKG, potrjujemo s praktičnimi meritvami. Magistrsko delo sestavlja več zaključenih enot. V prvi enoti predstavljamo idejo in namen nadgradnje. V drugi predstavljamo pot nadgradenj strojne opreme in preliminarne meritve. V tretji predstavljamo uporabljeno programsko opremo. V četrti predstavljamo rezultate meritev in naše ugotovitve. V peti magistrsko delo zaključimo.
Keywords: merjenje vitalnih signalov, brezkontaktni, kapacitivni, senzorji
Published: 15.10.2015; Views: 322; Downloads: 52
.pdf Full text (10,71 MB)

90.
INTERNET STVARI IN ANALIZA DODANE VREDNOSTI PAMETNE NAPRAVE ZA KONČNEGA UPORABNIKA
Tamara Čander, 2016, master's thesis

Abstract: Če smo še pred nekaj leti govorili o svetovnem spletu kot o revoluciji, danes vemo, da to še nikakor ni vse. Priča smo novemu valu tehnološkega napredka, ki transformira naše okolje in vsakodnevne predmete v ekosistem informacij. Internet stvari je skupek tehnologij, ki povezujejo stvarnost z digitalnimi svetom preko senzorjev in značk, vgrajenih v naprave za vsakodnevno rabo. Čeprav si strokovnjaki o potencialni velikosti trga, ki ga ta fenomen odpira, niso povsem enotni, pa so vsi prepričani, da smo na pragu nove prelomnice, ki bo spremenila vse – nas same, naše vsakdanjike in bo zabrisala mejo med resničnostjo in domišljijo. Kljub globalni popularnosti tega trenda v Sloveniji termin internet stvari še vedno ni znan širši množici, prav tako pa primanjkuje tudi strokovne literature, zato v magistrski nalogi predstavljamo različne poglede, definicije ter tehnologijo, ki je potrebna za nemoteno delovanje interneta stvari. Kot ključno slabost izpostavljamo varnost, ki ima za posledico nezaupanje in počasnejše privajanje uporabnikov. Predstavljamo pravne okvire, ki urejajo področje interneta stvari na evropski ravni ter domače zakone, ki se posredno dotikajo področij, ki jih internet stvari zadeva. Podajamo primere uspešne vpeljave interneta stvari v družbene projekte na različnih področjih – od pametnih mest, porabe energije in prometa do gospodarstva. Internet stvari omogoča znatne stroškovne prihranke in avtomatizacijo procesov, kar vodi v večjo produktivnost in preusmeritev človeških resursov iz operativnih opravil v bolj kreativne. S prerazporeditvijo resursov spreminja poslovne procese ter ustvarja dodano vrednost tako za podjetja kot za končne uporabnike. Omogoča optimizacijo časa in oddaljen nadzor s spremljanjem v realnem času ter nam s pomočjo podatkov, ki jih zbirajo senzorji in značke, daje na voljo podatke za boljše odločanje. Preden pa bomo lahko v popolnosti želi koristi interneta stvari, moramo ljudje ta revolucionaren pojav sprejeti in se znebiti strahu pred njegovo uporabo. Brez tega namreč tovrstna naprava, v primerjavi s klasično, nepovezano, ne prinaša dodane vrednosti končnemu uporabniku. Zaradi preverjanja našega sklepanja o poznavanju pojma v slovenski družbi in karakteristike, ki pretehta, da se uporabniki raje odločijo za nakup (praviloma dražje) pametne naprave kot primerljive, nepovezane, smo izvedli spletno anketo, s katero smo preverili zastavljene hipoteze ter jih potrdili oziroma ovrgli. Ugotovili smo korelacijsko povezavo med poznavanjem tehnoloških trendov in zaupanjem v uporabo pametnih naprav, storitev ter produktov in hkrati potrdili, da smo Slovenci še precej slabo seznanjeni z t. i. internetom nove dobe. Ena od glavnih ovir je dvom o varnosti, ta pa izhaja iz slabe informiranosti bodisi o delovanju naprave, zbiranju podatkov ali celo o njenem obstoju. Dodana vrednost, ki jo internet stvari prinaša napravam za vsakodnevno rabo, je v tem, da postajajo bolj osebne, hitrejše in boljše ter da uporabniku omogočajo oddaljen dostop, kar se odraža v časovni optimizaciji in v našem primeru, kjer obravnavamo pameten elektronski monitor za dojenčke, tudi v pomirjenosti staršev. Čeprav je cena še vedno pomemben faktor, pa je potrebno v prvi vrsti informirati potencialne uporabnike in kupce kakšne možnosti obstajajo, kako delujejo in za hitrejšo adaptacijo vgraditi koncept varnosti že v sam razvoj produkta.
Keywords: internet stvari, M2M, senzorji, RFID, zasebnost podatkov, pametno okolje, pametne naprave, dodana vrednost
Published: 15.06.2016; Views: 680; Downloads: 192
.pdf Full text (1,79 MB)

Search done in 0.06 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica