SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


61 - 70 / 113
First pagePrevious page3456789101112Next pageLast page
61.
Razvoj detektorjev za visoko ločljivo pozitronsko tomografijo
Borut Grošičar, 2012, master's thesis

Abstract: V delu je predstavljen razvoj detektorjev za uporabo pri visokoločljivostni pozitronski tomografiji PET, positron emmision tomography). Pozitronska tomografija je dobro uveljavljena metoda tridimenzionalnega slikanja v nuklearni medicini za postavljanje diagnoze. Ker diagnoza temelji na opazovanju slik pridobljenih s slikanjem, je bistvena kvaliteta slike oz. ločljivost. Z motivacijo izboljšanja krajevne ločljivosti pri slikanju s pozitronsko tomografijo je nastal koncept PET sonde, ki znotraj omejenega vidnega polja izboljša prostorsko ločljivost obstoječega pozitronskega tomografa. Srce PET sonde je krajevno ločljiv silicijev senzor. V delu je opisan razvoj in karakterizacija silicijevih detektorjev za uporabo pri PET sondi, ter karakterizacija in umeritev detektorskih blokov za uporabo pri napravi PET v kombinaciji s PET sondo. V okviru tega dela je bil razvit večplastni način zlaganja silicijevih senzorjev, ki omogoča večjo verjetnost pri interakciji anihilacijskih fotonov energije 511 keV in kot tak obeta izboljšanje kvalitete slike pri slikanju s pozitronsko tomografijo v kombinaciji s PET sondo.
Keywords: Silicijevi senzorji, emisijska pozitronska tomografija, PET sonda, zlaganje senzorjev, zaporni tok
Published: 11.09.2012; Views: 1622; Downloads: 39
.pdf Full text (23,90 MB)

62.
RAZVOJ IN KARAKTERIZACIJA OPTIČNIH Ru - SENZORJEV ZA DOLOČANJE KISIKA
Maja Kelc, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Rutenijevi kompleksi so daleč najbolj razširjeni O2 indikatorji, ker imajo učinkovito luminescenco, relativno stabilen kovina – ligand prenos naboja vzbujenega stanja, hiter odzivni čas, močno vidno absorpcijo, velike Stokes – ove preskoke in visoko fotokemično stabilnost. V diplomski nalogi smo za izdelavo senzorjev uporabili različne koncentracije rutenijevega kompleksa v različnih topilih. Preizkusili smo različne PVC folije uporabljene kot nosilec. Na »Spin – coaterju« smo optimirali program s katerim smo dobili optično gledano najbolj homogene nanose senzorskih raztopin. Senzorje smo izpostavili različnim koncentracijam kisika. Linearnost smo preverili v območju od 0 do 100 % koncentracije kisika. Ugotovili smo linearnost za senzorje pripravljene iz 60 in 80 mg rutenijevega kompleksa. »Spin – coating« se je izkazal kot alternativna metoda za nanos senzorskih raztopin, vendar po celotni senzorski površini ni možno pripraviti homogenega nanosa, kar smo pokazali tudi z opravljenimi SEM posnetki. Za nanašanje senzorskih raztopin na nosilec bi v bodoče uporabili mehanski nanos z natančnim nožem.
Keywords: Optični kemijski senzorji, senzorji za določanje kisika, »Spin – coating«, (Ru-(II) tris(4, 7- difenil-1, 10-fenantrolin) ClO4)2
Published: 21.06.2012; Views: 1254; Downloads: 144
.pdf Full text (3,62 MB)

63.
MINIATURNI TLAČNI IN TEMPERATURNO-TLAČNI OPTIČNI VLAKENSKI SENZORJI
Simon Pevec, 2012, master's thesis

Abstract: V magistrski nalogi je prikazana tehnologija izdelave miniaturnega vlakenskega tlačnega senzorja, ki je zaradi preprostih in malo številčnih procesnih korakov primerna za ceneno serijsko proizvodnjo. Tehnologija temelji na uporabi posebnega senzorskega vlakna, selektivnem jedkanju in mehansko-kemični obdelavi vrha optičnega vlakna. Celoten proizvodni proces je ob minimalnih nastavitvah in prilagoditvah parametrov izdelave primeren za izdelavo poljubno občutljivih tlačnih senzorjev. V sklopu naloge sta poleg tlačnega senzorja predstavljena še dva tipa miniaturnih kombiniranih tlačno-temperaturnih vlakenskih senzorjev, ki imata visoko tlačno občutljivost in široko temperaturno področje. V obeh primerih senzor predstavlja interferometer, ki je zgrajen iz dveh zaporednih Fabry-Perot resonatorjev. V prvem primeru je senzor izdelan na vrhu dovodnega enorodovnega vlakna. Zanj je narejen matematični model za izračun odbitega svetlobnega toka, ki potuje skozi dve oz. tri polprepustna zrcala. V drugem primeru je senzor izdelan na vrhu mnogorodovnega vlakna, ki senzorju omogoča cenovno ugodnejše signalno procesiranje in večjo robustnost.
Keywords: miniaturni vlakenski optični Fabry-Perot senzor, interferometer, dvo-parametrični senzorji, simultano merjenje tlaka in temperature, mikro-obdelava, polirna naprava, selektivno jedkanje, posebna optična vlakna
Published: 21.11.2012; Views: 1214; Downloads: 135
.pdf Full text (13,30 MB)

64.
ZAZNAVA OKONČIN S POMOČJO MERJENJA KAPACITATIVNOSTI
Primož Kranjec, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Človeško telo si lahko zamišljamo kot elektrodo navideznega kondenzatorja. Na zrak, ki je med telesom in drugo elektrodo, ki je vključena v merilni sistem, gledamo kot na dielektrik. S spreminjanjem razdalje med telesom in elektrodo spreminjamo kapacitivnost navideznega kondenzatorja. Današnja tehnologija omogoča nizko cenovno in preprosto izvedbo takih merilnih sistemov. V delu opisujemo zasnovo zaznavnih površin in njihovo implementacijo ter zaznavanje in interpretacijo podatkov. Med potekom dela smo izdelali dve nadzorni plošči, na katerih smo preizkusili več načinov merjenja kapacitivnosti, na podlagi katerih smo ovrednotili primernost za zaznavanje okončin. Prav tako smo ocenili primernost tehnologije za merjenje stabilograma.
Keywords: merilnik kapacitativnosti, stabilogram, zaznavanje okončin, senzorji
Published: 26.11.2012; Views: 640; Downloads: 60
.pdf Full text (6,56 MB)

65.
UPORABA TELEKOMUNIKACIJSKIH LASERSKIH DIOD ZA DOLOČITEV MERILNE VREDNOSTI PRI SPEKTRALNO RAZLOČLJIVIH OPTIČNIH VLAKENSKIH SENZORJIH
Matej Njegovec, 2013, doctoral dissertation

Abstract: Spektralno razločanje spektralno razločljivih optičnih senzorjev je dandanes še vedno kompleksno in posledično drago, zato je uporaba optičnih senzorjev omejena na aplikacije, kjer preostali senzorji ne omogočajo zanesljive meritve. Zaradi tega se pojavi potreba po razvoju preprostejših in cenejših naprav za spektralno razločanje optičnih vlakenskih senzorjev, ki bi optičnim senzorjem omogočile prodor v širšo uporabo. Možno rešitev ponujajo standardni telekomunikacijski elementi, ki so v široki uporabi, z njihovo pravilno uporabo pa je mogoče zgraditi preproste naprave za spektralno razločanje optičnih vlakenskih senzorjev, ki omogočajo razločanje optičnih senzorjev z visoko ločljivostjo. V okviru doktorske disertacije sta bili raziskani in izdelani dve zasnovi novih naprav za spektralno razločanje optičnih vlakenskih senzorjev na osnovi standardnih telekomunikacijskih optoelektronskih elementov. DWDM laserski modul lahko uporabimo kot spektrometer, pri čemer lasersko diodo uporabimo za nastavljanje izhodne valovne dolžine, vgrajen valovnodolžinski zaklepalnik pa za merjenje izhodne valovne dolžine. Na ta način je mogoče določiti spektralno karakteristiko optičnega senzorja in iz nje razbrati informacijo o merjeni veličini. Izkaže se, da lahko z uporabo takšnega laserskega modula dosežemo spektralno ločljivost boljšo od 1 pm, kar je pri meritvah temperature ekvivalentno 0,1 °C, pri meritvah raztezka pa 1 µε. Dosežena hitrost vzorčenja je 45 Hz, zaradi česar je tovrstna naprava za spektralno razločanje optičnih vlakenskih senzorjev primernejša za statične meritve. Nadalje pa cenovno učinkovito rešitev ponuja uporaba običajnih telekomunikacijskih DFB laserskih diod, ki jih vzbujamo s tokovnimi sunki velikih amplitud. Aktivno področje laserske diode se zaradi velikega toka lokalno segreje, kar povzroči premik izhodne valovne dolžine, ki znaša več kot 10 nm. S časovno korelacijo spremembe valovne dolžine laserske diode med tokovnim sunkom in odbojem optičnega sunka od optičnega senzorja je mogoče določiti informacijo o merjeni veličini. Pasovna širina naprave za spektralno razločanje optičnih vlakenskih senzorjev znaša 30 kHz, spektralna ločljivost pa 2 pm. Ker laserska dioda deluje v režimu kratkih tokovnih sunkov, je tovrstna naprava za spektralno razločanje optičnih vlakenskih senzorjev primerna za časovno razvrščanje optičnih senzorjev, s čimer lahko odčitavamo večje število optičnih senzorjev v isti optični veji. Obe predstavljeni napravi za spektralno razločanje optičnih vlakenskih senzorjev omogočata cenovno učinkovito izvedbo merilnega sistema z uporabo vlakenskih optičnih senzorjev.
Keywords: optični senzorji, Braggove rešetke, Fabry-Perotov interferometer, DFB laserska dioda, laserski modul, valovnodolžinski zaklepalnik
Published: 19.04.2013; Views: 1262; Downloads: 59
URL Full text (10,26 MB)

66.
Inteligentni sistem za oddaljeno spremljanje stanja mineralnih hidravličnih olj
Vito Tič, 2013, doctoral dissertation

Abstract: Doktorska naloga obravnava široko področje spremljanja stanja hidravličnih tekočin skozi njihov delovni življenjski cikel, pri čemer izpostavlja in podrobneje obravnava problem kvantitativnega ocenjevanja stanja mineralnih hidravličnih olj ter njihove preostale uporabne dobe. Pri uveljavljanju različnih metod in sistemov spremljanja stanja v industrijskem okolju je ključnega pomena njihova praktičnost in uporabnost, zato se doktorska naloga osredotoča na aplikativni razvoj inteligentnega sistema oz. modela za oceno stanja olja in njegove preostale življenjske oz. uporabne dobe, ki zmore samostojno, brez pomoči izkušenega strokovnjaka, preučiti fizikalno-kemične lastnosti hidravlične tekočine in podati informacijo o stopnji njene ustreznosti. Za oceno stanja olja, in njegove preostale uporabne dobe, je v disertaciji predlagan hibridni matematični model, zasnovan na osnovi predhodno pridobljenih podatkov pospešenega staranja olja. Ustreznost izdelanega hibridnega modela je najprej potrjena na bazi podatkov pospešenega staranja hidravlične tekočine, na podlagi katere je bil model tudi izdelan. V nadaljevanju prikazana implementacija modela na realnem industrijskem sistem pa prikazuje praktično uporabnost razvitega sistema, saj je izdelan model sposoben uspešno in dovolj natančno oceniti stanje in preostalo uporabno dobo olja že po prvi tretjini njegove življenjske dobe.
Keywords: hidravlična tekočina, mineralno olje, analiza olja, spremljanje stanja, senzorji, umetna inteligenca, preostala uporabna doba
Published: 12.07.2013; Views: 879; Downloads: 214
.pdf Full text (7,81 MB)

67.
NAČRTOVANJE ETHERNET - MIKROKRMILNIŠKE NAPRAVE
Danijel Sudec, 2013, undergraduate thesis

Abstract: V svetu tehnike in komunikacij postajajo ethernet povezave vse bolj popularne. Diplomsko delo temelji ravno na tej vrsti komunikacije, saj lahko z osebnim računalnikom dostopimo do sistema takoj in kjerkoli po svetu. Programsko kodo mikrokrmilniškega sistema smo razvijali s pomočjo programskega okolja Arduino, za načrtovanje tiskanega vezja pa smo uporabili programski paket Altium Designer. Zgrajen sistem omogoča merjenje temperature in relativne vlažnosti okolice, merjenje napetosti in toka oddaljene naprave, vse te podatke pa prikaže na vgrajenem LCD zaslonu in ob odjemalčevi zahtevi na spletni strani. Sistem omogoča tudi krmiljenje naprave na daljavo – preko spletne strani in neposredno na sistemu samem. Za komunikacijo z omrežjem skrbi poseben ethernet modul, ki smo ga z mikrokrmilnikom povezali preko serijskega vmesnika.
Keywords: mikrokrmilniki, spletni strežnik, senzorji, ethernet modul, vgrajeni sistem
Published: 10.07.2013; Views: 723; Downloads: 121
.pdf Full text (2,90 MB)

68.
MERJENJE NIVOJA GLADINE TEKOČINE Z INFRARDEČIMI IN ULTRAZVOČNIMI SENZORJI
Martina Viltužnik, 2015, bachelor thesis/paper

Abstract: V sklopu diplomskega dela je bilo s pomočjo poizkusa ugotovljeno kako se obneseta infrardeči (Sharp 0A02YK) in ultrazvočni (Maxbotics LV-WR1) senzor pri merjenju nivoja tekočin. Za izvedbo poizkusa sta bili uporabljeni dve tekočini; olje in voda. Senzorja s katerima je bil izmerjen nivo tekočine sta bila napajana z enosmerno napetostjo 5 V in sta glede na oddaljenost med senzorjem in gladino ustrezno uravnala analogno izhodno napetost. Meritve višine gladine so bile izvedene diskretno v razmiku 10 cm. Rezultati meritev so v delu predstavljeni grafično, kjer je dobro razvidno ali je senzor primeren za merjenje ali ne. Na podlagi dobljenih rezultatov je bilo ugotovljeno, da infrardeči senzor ni primeren za merjenje nivoja gladine olja. Oba senzorja tako ultrazvočni kot infrardeči pa sta primerna za merjenje nivoja vode.
Keywords: Meritev razdalje, meritev gladine, ultrazvočni senzorji, infrardeči senzorji
Published: 30.01.2015; Views: 584; Downloads: 150
.pdf Full text (4,35 MB)

69.
TESTIRANJE ENOT POD PLATFORMO ANDROID
Primož Štok, 2013, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu je v osnovi zajeto delovanje in zgradba Junit testov na operacijskem sistemu Android. Prav tako so na kratko opisane še druge vrste testov, ki jih lahko opravimo na aplikacijah in napravah z operacijskim sistemom Android. Na praktičnih primerih je prikazana implementacija igre in Junit testov. Glede na to, da Junit vsebuje veliko metod s katerimi lahko testiramo, so v diplomskem delu praktično prikazane le tiste, ki so bile uporabljene pri testiranju igre.
Keywords: Android, Junit, testiranje, senzorji
Published: 27.09.2013; Views: 693; Downloads: 47
.pdf Full text (1,25 MB)

70.
ROBUSTNO BILATERALNO TELEOPERIRANJE S PROGRAMIRLJIVIM VEZJEM FPGA
Marko Franc, 2013, doctoral dissertation

Abstract: V disertaciji je predstavljen regulacijski algoritem za skalirano bilateralno vodenje, ki je načrtovan v virtualnem modalnem prostoru in izpeljan po postopku vodenja v drsnem režimu. Takšen algoritem zagotavlja delovanje brez drhtenja, robustnost na motnje sistema in omogoča enostavno implementacijo. Poleg tega omogoča tudi skalirano bilateralno teleoperiranje, kar je potrebno, kadar gospodar in suženj nista enaka mehanizma. Za delovanje potrebuje regulacijski algoritem informacijo o položaju gospodarja/sužnja in zunanjih silah, ki delujejo na sistem. Predlagana je uporaba analognih Hallovih senzorjev, ki so v današnjih časih že vgrajeni v ohišje nekaterih motorjev. S takšnimi senzorji je mogoče zagotoviti ustrezno informacijo o položaju in hitrosti. Predstavljeni so algoritmi za estimacijo položaja in hitrosti. Izvedena je implementacija regulacijskega algoritma na FPGA vezju. Za FPGA vezje je značilna velika računska moč in paralelno izvajanje procesov, zaradi česar je mogoče doseči visoke frekvence vodenja. To se je že izkazalo kot pogoj za vrhunske sisteme vodenja. Za takšne sisteme so potrebne visoke lomne frekvence implementiranih filtrov. Ti filtri so pravi-loma vključeni za filtriranje vhodnih signalov, za meritev hitrosti in v nekaterih primerih tudi za estimacijo zunanje sile. Visoke lomne frekvence so pogoj tudi za zmogljivo bilateralno teleoperiranje. Zaradi omejenih strojnih virov FPGA vezja je pri zahtevnih sistemih potrebno skrbno načrtovati konfiguracijo logičnega vezja. V nasprotnem primeru je lahko razpoložljiva količina strojnih virov premajhna. V disertaciji je predstavljena načrtovalska metodologija, ki omogoča optimizacijo strojnih virov FPGA vezja in časa izvedbe procesov. Poleg tega takšna načrtovalska metodologija omogoča kratek čas načrtovanja. Predlagana izvedba zmogljivega bilateralnega teleoperatorja, ki vključuje analogne Hallove senzorje in FPGA vezje, je eksperimentalno preizkušena. V ta namen je bil izdelan preprost eksperimentalni sistem. Eksperimenti vključujejo različne scenarije (prosto gibanje, dotik mehkega objekta in dotik trdega objekta) in različne vrednosti regulacijskih parametrov. Predlagana izvedba omogoča zmogljivo skalirano bilateralno teleoperiranje s kvalitetnim pre-nosom oddaljenega občutka dotika.
Keywords: Teleoperiranje, bilateralno vodenje, haptika, vodenje v drsnem režimu, FPGA, Hallovi senzorji, meritev položaja, estimacija hitrost, PLL, opazovalnik zunanje sile
Published: 08.10.2013; Views: 1319; Downloads: 160
.pdf Full text (9,68 MB)

Search done in 0.63 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica