| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 6 / 6
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
2.
3.
4.
Posilstvo - viktimološki pogled : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Iris Španinger, 2014, undergraduate thesis

Abstract: V svetu je bilo posilstvo že od nekdaj »tabu« tema, o kateri se ni nikoli govorilo na glas. Z leti se je to začelo spreminjati, saj so žrtve pričele posilstva prijavljati policiji. Tako se je z leti začelo vedno bolj govoriti o posilstvih in ljudje hoteli ali ne, so se morali sprijazniti, da so posilstva že dolgo let med nami. Danes imamo na tem področju napisanih, kar nekaj knjig in strokovnih člankov, opravljene pa so bile tudi raziskave. Največ posilstev se zgodi v krogu znancev, zelo malo je takšnih, ki se zgodijo med neznanci. Kontrola in moč sta dejavnika, ki ženeta storilca. Posiljevalca ne moremo prepoznati, saj so to običajno čisto običajni ljudje, ki živijo normalno življenje. V Kazenskem zakoniku (KZ-1-UPB2) imamo pod 170. členom opredeljeno kaznivo dejanje posilstva. O posilstvih obstaja veliko različnih mitov, ki pa ne držijo, kajti resnica je zelo drugačna. Poznamo tudi dejavnike tveganja za posilstvo. Ravno dejavniki, pa so tisti, ki nam nekoliko pomagajo razumeti, zakaj pride do posilstev. Razlogov za neprijavljanje posilstev je veliko, vendar pa je od vsake žrtve posebej odvisno kateri bo tisti, ki bo prevladoval, da ne bo prijavila kaznivega dejanja. Seveda je lahko teh dejavnikov več. Žrtev se po storjenem posilstvu sooča sama s seboj in s kruto resnico, da je bila posiljena. V njej se preplavljajo različni občutki in v takšnih trenutkih je psihična stiska največji spremljevalec vsake žrtve. Od vsake žrtve pa je odvisno kako si bo pomagala v tej stiski. Za žrtev je zraven posilstva najtežje nekomu povedati, kaj se ji je zgodilo. Kajti glede na to, da v družbi oziroma med ljudmi velja prepričanje, da je vsaka posiljena oziroma zlorabljena ženska, sama kriva za dejanje, ki se ji je zgodilo, bo žrtev zelo premislila, če se bo komu zaupala. Ljudje se premalo zavedajo, da se to lahko zgodi tudi njim, kajti nihče ni varen pred posiljevalci. Posilstvo je prisiljen, nezaželen spolni odnos, ki v žrtvi pusti življenjske posledice in to je dogodek, ki jo je zaznamoval v vseh pogledih, tako v fizičnem, še najbolj pa na psihičnem področju.
Keywords: spolne zlorabe, posilstvo, žrtve, pomoč žrtvam, viktimologija, sekundarna viktimizacija, diplomske naloge
Published: 18.06.2014; Views: 1316; Downloads: 273
.pdf Full text (543,27 KB)

5.
Ukrepi proti sekundarni viktimizaciji otrok v kazenskem postopku
Urša Habič, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Sekundarna viktimizacija se pojavi, ko žrtev prvič vstopi v stik s policijo in kasneje s sodnim sistemom. Kaže se skozi negativne reakcije okolja in različnih državnih organov, čeprav nanjo vplivajo tudi drugi dejavniki, kot so razumevanje pravnih pojmov in pravnega sistema, izpostavljenost večkratnim intervjujem, dolgi sodni postopki, izid sojenja ter pričanje v sodni dvorani. Sekundarni viktimizaciji so še posebno izpostavljene tako imenovane izredno ranljive skupine, v katere spadajo tudi otroci. V diplomski nalogi smo z pomočjo retrospektivno deskriptivne metode pregleda literature izpostavili najpogostejše ali najkontroverznejše ukrepe, ki jih uporabljajo Združene države Amerike za dobrobit otrok v kazenskem postopku, kot so predhodne priprave na pričanje, prisotnost podporne osebe, uporaba anatomskih lutk, prikaz posnetih pričanj in uporaba CCTV kamere za namene pričanja v živo, ter predstavili njihove prednosti ter slabosti. Poleg tega smo pa tudi pregledali zakonodajo te države, kako le-ta ureja uporabo teh ukrepov in pod kakšnimi pogoji. Ker Slovenija ne uporablja veliko ukrepov za zmanjševanje sekundarne viktimizacije, smo predstavili vse, ki zadevajo sodelovanje otrok v kazenskem postopku, v tem primeru prisotnost osebe, ki ji otrok žrtev ali priča zaupa, prepoved neposrednega zaslišanja otrok žrtev, napotitev pooblaščenca, izključitev javnosti iz glavne obravnave ter odstranitev obdolženca in izpostavili probleme, ki pri uporabi naštetih ukrepov nastanejo. Čeprav ZDA uporablja veliko več ukrepov, le-ti niso tako drugačni od slovenskih, saj lahko vidimo med njimi kar nekaj podobnosti. Obe državi dovoljujeta prisotnost podporne osebe, odstranitev ali zakritost obdolženca med pričanjem mladoletne priče in izključitev javnosti iz glavne obravnave v skrajnih primerih. Za druge ukrepe, ki jih ZDA uporablja, mi pa ne, pa smo ugotovili, da je njihova implementacija popolnoma možna, čeprav pri tem nastanejo nekateri problemi, večinoma finančne ali tehnične narave. V slovenski zakonodaji bi bilo potrebno le spremeniti nekatere člene Zakona o kazenskem postopku [ZKP] ali dodati nove, da bi dovolili uporabo novih ukrepov, uvesti usposabljanje strokovnjakov, tako za izpraševanje otrok kot za pravilno uporabo ukrepov in nakupiti opremo, ki bi se uporabljala izključno za potrebe izpraševanja otrok.
Keywords: kazenski postopki, otroci, viktimizacija, sekundarna viktimizacija, diplomske naloge
Published: 03.09.2015; Views: 571; Downloads: 116
.pdf Full text (623,83 KB)

6.
Otrok priča - žrtev v kazenskem postopku
Monika Marn, 2019, master's thesis

Abstract: Vse odrasle osebe, ki prihajajo v stik z otrokom, ki je žrtev kaznivega dejanja, so dolžne poskrbeti, da se mu po tem, ko je travmatiziran že zaradi samega kaznivega dejanja, ne povzročajo še dodatne travme, do katerih bi prišlo zaradi podoživljanja dogodka v kazenskem postopku. Kadar otrok pred sodiščem nastopa kot priča - žrtev, je navadno prav on edina relevantna priča, na podlagi izpovedbe katere bodo izdane bodisi oprostilne bodisi obsodilne sodbe. Kot priča je lahko otrok zaslišan pri katerikoli starosti, pomembno je le, da je sposoben pričati. Da bo postopek na njem pustil najmanj možnih negativnih posledic, je treba poskrbeti ne le med postopkom, ampak že prej. Brž ko se storjeno dejanje odkrije, je treba otroka na njemu primeren način temeljito informirati o tem, kaj ga čaka, ter ga na zaslišanje psihično pripraviti, kar naj bi primarno bila naloga staršev oziroma skrbnikov. Pomembno je, da čuti podporo pooblaščenca, morebitnega zagovornika in drugih oseb, ki so mu blizu, ter da se med njimi vzpostavi trden in zaupljiv odnos. Zelo pomembno, morda celo bistveno vlogo ima pri zaslišanju zasliševalec (sodnik ali drug strokovnjak), ki mora imeti čut za delo z otroki ter za način, na katerega bo zaslišanje izvedel, pri čemer je poleg strokovnega znanja pomembno tudi obvladovanje veščin komuniciranja z otroki in poznavanje odzivanja v posameznih razvojnih stopnjah. Manjše število obravnav in skrajšanje postopka, otrokom prilagojen prostor, nenavzočnost javnosti in obdolženca med zaslišanjem in prisotnost osebe, ki ji otrok zaupa, so bistveni dejavniki, ki pripomorejo k zmanjšanju sekundarne viktimizacije. Poleg tega k zmanjšanju travmatičnosti in hkrati k učinkovitosti postopka pripomorejo še za delo z otroki posebej usposobljeni strokovnjaki, večdisciplinarno sodelovanje, namenjeno celostni obravnavi otroka žrtve, uporaba orodij za zaslišanje, ki otroku pomagajo ubesediti doživeto, zasliševalcu pa lažje razumeti, sprememba dokaznih pravil ter uporaba avdiovideo tehnologije. Za ustrezno zaščito je nujno poskrbeti med postopkom in tudi po njem, še zlasti, kadar otrok ostaja povezan s storilcem.
Keywords: kazenski postopek, zaslišanje, otrok priča, otrok žrtev, sekundarna viktimizacija, spolna zloraba, nasilje v družini
Published: 04.07.2019; Views: 247; Downloads: 59
.pdf Full text (1,02 MB)

Search done in 0.09 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica