Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V diplomskem delu smo povzeli ključne značilnosti vedenjsko vodenega procesa razvoja programske opreme. Metodologija BDD (angl. Behavior-Driven Development BDD) se osredotoča na obnašanje aplikacije, pri čemer uporablja konkretne primere za opisovanje posameznih funkcionalnosti. Metodologija BDD v ospredje postavlja uporabnika, kar vodi do večjega zadovoljstva uporabnikov in pomaga zagotoviti razvoj visokokakovostne programske opreme. V razvojnem ciklu se za opredelitev in testiranje zahtev uporabljajo uporabniške zgodbe, scenariji in prevzemni kriteriji. Uporabniške zgodbe opisujejo, kaj želi uporabnik doseči in zakaj. Scenarije uporabljamo za opis obnašanja aplikacije v specifičnih situacijah, prevzemni kriteriji pa opredeljujejo zahteve, ki morajo biti izpolnjene, da se funkcija šteje za dokončano. V osrednjem delu diplomskega dela opisujemo značilnosti in principe vedenjsko vodenega razvoja ter prikažemo njihovo uporabo na konkretnem primeru.
Ključne besede: Vedenjsko voden proces, scenariji, uporabniške zgodbe, avtomatizirano testiranje
Objavljeno v DKUM: 12.07.2023; Ogledov: 783; Prenosov: 85
Celotno besedilo (1,92 MB)

Opis: Magistrsko delo predstavlja možnosti optimizacije proizvodnje z uporabo simulacijskih paketov Simio in Autodesk Factory Design. V začetnih poglavjih so podane teoretične osnove obravnavane problematike. Jedro naloge predstavlja uporaba diskretnih simulacij. Optimizirali smo popolnoma avtomatizirano proizvodno linijo, kjer smo glede na podatke, ki smo jih dobili v podjetju, izdelali simulacijski model proizvodnega procesa na liniji. S simulacijskim modelom smo nato eksperimentirali po različnih scenarijih in jih primerjali z referenčnim scenarijem. Dobili smo rezultate, ki podjetju podajajo informacije, kako lahko izboljšajo produktivnost, kje so ozka grla, kakšna je zasedenost strojev in naprav. Posebnost naloge je uporaba virtualne resničnosti. S tem želimo prikazati, da lahko navidezno resničnost uporabimo tudi za optimizacijo proizvodnje.
Ključne besede: simulacija, simulacijska paketa Simio in Autodesk, simulacijski scenariji, optimizacija proizvodnje, virtualna resničnost
Objavljeno v DKUM: 26.04.2019; Ogledov: 1357; Prenosov: 137
Celotno besedilo (1,75 MB)

Opis: Namen diplomskega dela je preveriti, ali ima Slovenija predpisane scenarije za nacionalno oceno tveganja, jih primerjati z drugimi državami članicami in na osnovi tega oceniti, v kakšnem položaju je naša država na tem področju. Največji poudarek je namenjen scenarijem nesreč, ki so povezane z nevarnimi snovmi, čeprav so v nacionalne ocene tveganja vključene tudi druge nesreče, npr. ekstremni vremenski pojavi, poplave, plazovi, gozdni požari, potresi, jedrske nesreče, večje nesreče v prometu ipd. V delu smo raziskali, kateri scenariji nesreč z nevarnimi snovmi so uporabljeni za izdelavo državnih ocen tveganja in kako je ocenjeno tveganje za tovrstne nesreče. Analizirali smo pristope, ki jih uporabljajo v nekaterih evropskih državah in ugotavljali, kakšno je stanje v Sloveniji. Ugotovili smo, da Slovenija v državni oceni tveganja obravnava tri scenarije: izpust goriva, utekočinjenega naftnega plina in zelo strupene snovi. Z uporabo metode RRA smo izvedli hitro oceno verjetnosti teh scenarijev in ovrednotili še nedavna požara nevarnih snovi v Sloveniji. Na podlagi raziskanih metod in opravljenih analiz za Slovenijo in druge evropske države smo predlagali poenostavljeno metodologijo za preliminarni izbor ustreznih scenarijev za državno oceno tveganja. Rezultati kažejo, da je nabor scenarijev nesreč z nevarnimi snovmi v slovenski državni oceni tveganja ustrezen.
Ključne besede: scenariji nesreč, državna ocena tveganja, nevarne snovi, ocena tveganja
Objavljeno v DKUM: 22.11.2017; Ogledov: 1468; Prenosov: 106
Celotno besedilo (2,51 MB)

Opis: V času gospodarske oziroma finančne krize, ki je izbruhnila konec leta 2008, se je veliko podjetij znašlo v brezizhodni situaciji. Podjetja so se na eni strani soočala z nenadnim upadom prihodkov in na drugi strani s prezadolženostjo oziroma nevzdržnim dolgom. V času recesije se je drastično zmanjšala kreditna aktivnost bančnega sistema, saj banke nenadoma niso več zaupale podjetjem, da bodo vrnila sposojena denarna sredstva. Slovenskim bankam se je v letih od 2009 do vključno 2013 povečeval obseg nedonosnih kreditov, ki je znižal kapital bank na neustrezno raven. Posledično je bil konec leta 2013 ogrožen celotni slovenski bančni prostor. V ta namen je država sprejela določene ukrepe za stabilizacijo bančnega sistema, ki so omogočili prenos nedonosnih terjatev na specializirano institucijo Družbo za upravljanje terjatev bank (v nadaljevanju: DUTB). S tem je omogočila sistemski okvir za aktiven pristop upravljanja slabih oziroma nedonosnih terjatev. Prav tako so se banke kadrovsko okrepile in ustanovile oddelke intenzivne spremljave (v kolikor jih že niso imele formirane) ter pričele z aktivnejšim pristopom prestrukturiranja slabih terjatev do dolžnikov. Tuja literatura s področja upravljanja tveganih terjatev loči dva bazična pristopa obravnave dolžnikov, in sicer izvensodni pristop prestrukturiranja (sporazumno) in sodni pristop, ki je pod jurisdikcijo stečajnega sodišča. Tuja stečajna sodišča dajejo prednost oziroma so usmerjena v ohranjanje poslovanja podjetja. Odločitve sodišč se sprejemajo tudi na osnovi tehtanja med ohranjanjem zaposlenih in poplačilom upnikom. Slovenske banke pa so v smislu usklajenega delovanja in iskanja konstruktivnih rešitev sprejele načela prestrukturiranja, ki stremijo k ohranitvi delovanja podjetja in tudi k reševanju socialnega vidika problema. Sočasno pa je država sprejela zakonske okvirje, da bi omogočila učinkovitejše prestrukturiranje dolžnikov. Gre za novelo F Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju: ZFPPIPP), ki je stopila v veljavo z decembrom 2013. Predmetna novela omogoča bolj učinkovito prestrukturiranje ločitvenih terjatev, ki jih je možno podaljšati z moratorijem na odplačilo in znižati obrestno mero za čas odplačila. Novost te novele je preventivno prestrukturiranje, ki omogoča dolžniku predinsolventno prestrukturiranje z vnaprej določenimi pravili, ki predvidevajo, da obstaja velika možnost insolvence v roku enega leta. Novela omogoča tudi postopek ponovne prisilne poravnave za tista podjetja, ki se niso dovolj uspešno in učinkovito razdolžila po prejšnj noveli ZFPPIPP-a. V času prestrukturiranja dolžnikovega dolga so finančni kazalci, kot na primer Debt/earnings before interest, taxes, depreation, amortization (v nadaljevanju: Debt/EBITDA) ali EBITDA interest coverage, določen odsev oziroma prikaz trenutnega finančnega stanja, v katerem se podjetje nahaja. Predmetno orodje služi upnikom kot signal za prepoznavo kritičnega dogodka in hitrejšega ukrepanja v smislu aktivnejšega pristopa pri prestrukturiranju finančnega dolga. S pomočjo intervjuja sem definiral smernice za formiranje pojma aktivnega pristopa upravljanja slabih terjatev v bankah. Ugotovil sem, da aktiven pristop zajema skupek dejavnosti iz različnih področij delovanja bank, od finančne analize nabora podatkov do preučevanja poslovnega modela dolžnika. Vzporedno analiziranje podatkov z vidika banke zajema tudi aktivno spremljavo slabitev v odvisnosti od kvalitete zavarovanj in časovnega okvirja pričakovanega poplačila. Sprejete izhodne strategije vsekakor vplivajo na poslovanje banke oziroma na njen poslovni rezultat ter prilagajanje politike upravljanja tveganih terjatev glede na dane okoliščine. V empiričnem delu sem dokazal, da ne obstaja neposredna povezava med izračunanimi »trdimi« finančnimi kazalci in odločanjem banke oziroma upnika o potrditvi prisilne poravnave, ampak na sprejemanje poslovnih odločitev vplivajo drugi »mehki« dejavniki.
Ključne besede: gospodarska in finančna kriza, prezadolženost, kreditna aktivnost, aktivno upravljanje slabih terjatev, DUTB, prestrukturiranje, insolventni postopki, Novela F ZFPPIPP, načela prestrukturiranja, izvedljiv poslovni model, scenariji poplačil.
Objavljeno v DKUM: 01.07.2016; Ogledov: 1668; Prenosov: 203
Celotno besedilo (1,89 MB)

Opis: Napoved prodaje podjetja je količina izdelkov, za katero podjetje pričakuje, da jo bo lahko prodalo v nekem časovnem obdobju pri določeni ravni cen in ob upoštevanju pogojev v okolju. Če se podjetje ne zaveda pomembnosti napovedi prodaje, lahko različna nepričakovana nihanja na trgu pripeljejo do velike izgube prihodkov oziroma do nepotrebnih stroškov, kar vse slabo vpliva na končni izid poslovanja. Da bi se podjetja izognila takšnim scenarijem si lahko pomagajo z različnimi metodami napovedovanja prodaje, ki jih razdelimo na kvalitativne, kvantitativne, kavzalne in na scenarije. Delo diplomskega seminarja sem razdelil na dva dela in sicer na teoretični del in na empirični del. V teoretičnem delu sem poleg metod napovedovanja prodaje predstavil še prodajo, management prodaje in napovedovanje prodaje. V empiričnem delu pa sem predstavil sončni park Vivat in na primeru nočitev v sončnem parku Vivat izračunal napoved prodaje z izbranima metodama.
Ključne besede: Prodaja, management prodaje, napovedovanje prodaje, metode napovedovanja prodaje, kvalitativne metode, kvantitativne metode, kavzalne metode, scenariji, gibanje povprečja, eksponentno uravnavanje.
Objavljeno v DKUM: 18.11.2013; Ogledov: 2162; Prenosov: 384
Celotno besedilo (1,47 MB)