Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Magistrsko delo se osredotoča na sisteme progresivnega sankcioniranja, vezanega na posameznikovo premoženje ali prihodek, in se sprašuje o njihovi morebitni povezavi z varnostjo v cestnem prometu. Vsebuje pregled osnovnih pojmov in zakonodaje na področju cestnega prometa, s fokusom na dejanji vožnja pod vplivom alkohola in prekomerna vožnja, s čimer podaja oris tako slovenske ureditve kot tudi ureditve izbranih držav (Švedska, Finska in Švica), ki imajo progresivne sisteme te vrste integrirane v svojo zakonodajo. S pomočjo teoretskega okvirja in statističnih podatkov preverja zastavljeno hipotezo, ki se glasi: »Države s sistemom progresivnega sankcioniranja, vezanega na posameznikovo premoženje ali prihodek, nimajo višje stopnje varnosti v cestnem prometu kot države, ki tega sistema nimajo«. Pregled literature je pokazal, da progresivno sankcioniranje te vrste ne vpliva na varnost v cestnem prometu. Trije od štirih izbranih kazalcev stopnje varnosti v cestnem prometu so v vsaj eni izmed izbranih držav pokazali nižjo stopnjo varnosti kot v Sloveniji. Hipoteza je bila potrjena. Za povečanje varnosti na slovenskih cestah se priporoča druge ukrepe, predvsem povečanje nadzora na področju prekomerne vožnje in izboljšanje infrastrukture.
Ključne besede: progresivno sankcioniranje, cestnoprometna zakonodaja, cestnoprometna varnost, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 18.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 31
Celotno besedilo (1,68 MB)

Opis: Namen prispevka: Z namenom prikaza dejanskega stanja obravnavanja in sankcioniranja prekrškov na lokalni ravni so avtorji analizirali letna poročila o delu mestnega oziroma medobčinskega redarstva v mestnih občinah v Sloveniji. Pri tem so se avtorji predvsem v teoretičnem delu članka osredotočili na dve glavni področji predpisovanja prekrškovnih sankcij, ki sta varnost cestnega prometa ter varstvo javnega reda in miru. Metode: Avtorji so v prispevku uporabili metode kvalitativne analize poročil, ki so značilne za analizo v pravnih znanostih, in sicer tako gramatikalne razlage veljavne ureditve (de lege lata analiza) kakor tudi teleološke razlage obsega pooblastil prekrškovnih organov v občinah (ratio legis analiza). Pridobljene podatke so vsebinsko in statistično analizirali. Ugotovitve: Število prekrškov, ki jih je ugotovila večina mestnih oziroma medobčinskih redarstev v mestnih občinah v Sloveniji, na letni ravni upada. Ne glede na padec števila ugotovljenih prekrškov pa število plačilnih nalogov, ki jih je izdala večina mestnih oziroma medobčinskih redarstev v mestnih občinah v Sloveniji, na letni ravni ostaja dokaj veliko oziroma se v nekaterih primerih na letni ravni celo povečuje. Omejitve/uporabnost raziskave Če bi se uporabljal enoten format letnih poročil o delu mestnih oziroma medobčinskih redarstev za vse občine, bi bilo v prihodnje dobro opraviti podrobnejšo raziskavo o njihovem delu in podatke primerjati z delom policije kot glavnim prekrškovnim organom v državi. Praktična uporabnost: Članek temelji na zavedanju o pomenu redarstva kot prekrškovnega organa in širši javnosti v strnjeni obliki prikazuje področje njihovega dela. Izvirnost/pomembnost prispevka: Iz članka je razviden pregled dela medobčinskih oziroma mestnih redarstev mestnih občin v Sloveniji v obdobju treh let. Članek je namenjen širši strokovni javnosti, saj prikazuje redarstvo kot pomemben prekrškovni organ, ki v državi na podlagi pooblastil skrbi za zagotavljanje varnosti predvsem na področju cestnega prometa in zagotavljanja miru.
Ključne besede: mestno redarstvo, prekrški, sankcioniranje prekrškov, mestne občine, pooblastila
Objavljeno v DKUM: 02.10.2020; Ogledov: 973; Prenosov: 44
Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: Davki predstavljajo najpomembnejši vir javnih dohodkov. Pobirajo se prisilno od fizičnih in pravnih oseb v zakonsko določeni višini, vendar zavezanci za plačilo davkov ne dobijo nobenih protidajatev. Davkoplačevalci stremijo k čim nižjemu davčnemu bremenu, na drugi strani pa država želi čim več pobranih davkov. Davčni zavezanci tako iščejo najrazličnejše možnosti da bi se izognili, zaobšli ali utajili davek. Zadnji način je zakonsko nedopustno in kaznivo dejanje. Davčno utajevanje ni izjema v nobeni državi, gospodarstvu, panogi. Da bi lažje preprečevali davčne utaje je potrebno v prvi vrsti poznati razloge zavezancev za davčno utajevanje. Med vzroke za davčno utajevanje štejemo višino davčnega bremena, občutek nepravične razporeditve davčne obremenitve, občutek, da država razsipava z javnimi sredstvi, spremembo metode ali načina obdavčevanja, obresti, podkupovanje ter še številne druge. Med organi odkrivanja davčnih utaj ima najpomembnejšo vlogo davčni organ, ki davčne zavezance nadzira s kontrolo in z inšpekcijskimi pregledi. Za uspešno odkrivanje in preprečevanje davčnih utaj je potrebno nenehno izobraževanje ter tudi sodelovanje. Davčne utaje se sankcionirajo po številnih zakonih: zakonu o prekrških, kazenskem zakoniku, zakonu o davčnem postopku, zakonu o davčni službi, zakonu o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja.
Ključne besede: davčni zavezanec, davčni nadzor, sankcioniranje davčnih utaj
Objavljeno v DKUM: 28.01.2011; Ogledov: 5079; Prenosov: 681
Celotno besedilo (505,52 KB)