| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Vloga zasebnega samozavedanja v odnosu med sočutjem do sebe in psihičnim blagostanjem
Dorotea Dragošič, 2018, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela je bil preučiti odnose med sočutjem do sebe, psihičnim blagostanjem, depresivnostjo, anksioznostjo in vidikoma zasebnega samozavedanja (ruminacijo ter refleksijo). Ljudje se med seboj razlikujemo glede tega, koliko časa namenjamo razmišljanju o notranjih vidikih sebe, kot se tudi razlikujemo glede tega, koliko sočutja imamo do sebe. Za posameznike z višjim sočutjem do sebe je značilno, da imajo boljše psihično zdravje in redkeje zbolijo za depresijo ter anksioznostjo, v nasprotju s posamezniki z nižjim sočutjem do sebe. Cilj magistrskega dela je bil raziskati, ali vidika zasebnega samozavedanja ‒ kot mediatorja ‒ lahko razložita koristne učinke sočutja do sebe na depresivnost in anksioznost ter na psihično blagostanje. Vzorec je zajemal 164 udeležencev (56 moških in 108 žensk), starih od 16 do 64 let, z različnimi stopnjami izobrazbe. Podatke smo zbrali preko spleta, s testno baterijo, ki je vsebovala demografski del, Vprašalnik ruminacije in refleksije (RRQ), Lestvico sočutja do sebe (SCS), Vprašalnik mentalnega zdravja ‒ kratka oblika (MHC-SF), Vprašalnik anksioznosti (STAI X2) ter Lestvico centra epidemioloških študij depresivnosti (CES-D). Zastavljene hipoteze smo preverjali s programom SPSS ter s SPSS-priključkom Process Makro. Rezultati naše raziskave so pokazali, da je sočutje do sebe negativno povezano z ruminacijo, depresivno simptomatiko in anksioznostjo ter pozitivno povezano z refleksijo, skupnim rezultatom psihičnega blagostanja in z vidiki psihičnega blagostanja. Ruminacija je bila s simptomi depresivnosti in anksioznostjo pozitivno povezana, refleksija pa je imela pozitivno povezavo le z enim vidikom psihičnega blagostanja (psihološkim blagostanjem) in statistično nepomembne povezave s skupnim rezultatom na MHC-SF in z ostalima dvema vidikoma psihičnega blagostanja (emocionalnim, socialnim blagostanjem), z anksioznostjo ter s simptomi depresivnosti. Z mediatorskimi analizami smo ugotovili, da sočutje do sebe napoveduje depresivnost direktno, anksioznost in blagostanje pa direktno ter indirektno preko ruminacije.
Ključne besede: zasebno samozavedanje, ruminacija, refleksija, sočutje do sebe, psihično blagostanje, depresivnost, anksioznost.
Objavljeno v DKUM: 16.11.2018; Ogledov: 1697; Prenosov: 459
.pdf Celotno besedilo (1,04 MB)

2.
Prisotnost hipohondrije in njenih dejavnikov pri študentih: V iskanju sindroma študentov psihologije
Nina Kirič, 2018, magistrsko delo

Opis: Zaskrbljenost zaradi svojega zdravja je v veliki meri določena z osebnostnimi značilnostmi posameznika. Študenti psihologije lahko ob študiju razvijejo obliko hipohondrije, t.i. sindrom študentov psihologije, ki jo lahko določene osebnostne značilnosti še okrepijo. Namen raziskave magistrskega dela je proučiti, kako se osebnostne dimenzije povezujejo s hipohondrijo in samodiagnozo ter ali prihaja do kakšnih razlik v pojavnosti med študenti psihologije in študenti drugih smeri, ki niso usmerjeni na delo z ljudmi. Končni vzorec je sestavljalo 307 udeležencev, od tega 184 študentov psihologije. Podatki so bili pridobljeni z apliciranjem testne baterije, ki je zajemala vprašalnik Velikih pet faktorjev osebnosti (BFI), lestvico samozavedanja (SCS), vprašalnik ruminacije in refleksije (RRQ), vprašalnik hipohondrije (HAI) in vprašalnik samodiagnoze. Analizo smo najprej izvedli za celoten vzorec, nato pa smo podrobneje proučili še skupino študentov psihologije. Na vzorcu udeležencev študentov psihologije smo uporabili hierarhično multiplo regresijo. Pri analizi moderatorskih odnosov na vzorcu študentov psihologije smo uporabili dodatek Process Macro. Rezultati so na vzorcu vseh udeležencev pokazali, da smer študija statistično pomembno pozitivno napoveduje samodiagnozo. Pri študentih psihologije je tako zaznati višjo stopnjo samodiagnoze duševnih motenj kot pri študentih ostalih smeri. Na vzorcu študentov psihologije smo ugotovili, da hipohondrijo statistično pomembno pozitivno napovedujejo diagnoza duševne motnje študenta, obisk strokovne pomoči, nevroticizem in zasebno samozavedanje. Stopnja študija in diagnoza duševna motnja sta statistično pomembna pozitivna napovednika samodiagnoze pri študentih psihologije. Omenjeni rezultati nakazujejo na možnost obstoja sindroma študentov psihologije in so uporabni pri intervencijah na področju duševnega zdravja med usposabljanjem in izobraževanjem bodočih psihologov.
Ključne besede: hipohondrija, sindrom študentov psihologije, samodiagnoza, nevroticizem, vestnost, ekstravertnost, zasebno samozavedanje, ruminacija
Objavljeno v DKUM: 04.04.2018; Ogledov: 1975; Prenosov: 392
.pdf Celotno besedilo (1,30 MB)

3.
VPLIV TELESNIH RAZSEŽNOSTI NA TELESNO SAMOPODOBO ŠTUDENTK
Živa Rajh, 2014, diplomsko delo

Opis: Namen raziskave je bil ugotoviti ali obstaja vpliv med telesnimi izmerami študentk in njihovo telesno samopodobo. V raziskavi je sodelovalo 183 študentk razrednega pouka Pedagoške fakultete, starih od 19 do 20 let. Meritve so bile opravljene na OŠ Franca Rozmana Staneta in Srednji lesarski šoli Maribor. Pri tem smo uporabili antropometrični instrumentarij za merjenje telesne višine, telesne teže, kožne gube in mišic, za merjenje deleža maščevja, brezmaščobne mase in vode pa smo uporabili analizator sestave telesa Maltron BF-907. S pomočjo anketnega vprašalnika, ki je prevod francoske verzije vprašalnika za ugotavljanje telesne samopodobe mladostnikov ThePhysicalSelf-Inventory-short form, so študenti izrazili lastno mnenje oz. vrednotenje svoje telesne samopodobe. Za ugotavljanje povezanosti telesnih izmer in sestave telesa ter telesne samopodobe smo uporabili regresijsko analizo. Podatke smo statistično obdelali na ravni tveganja 0,05 (p ≤ 0,05). Rezultati kažejo, da je pri študentkah korelacija med telesnimi izmerami, sestavo telesa in telesno samopodobo statistično značilna. Ugotavljamo, da telesno samopodobo najbolje pojasnjuje telesna teža, ki je jasno vidna pri vsakem posamezniku. Težje študentke imajo nižjo telesno samopodobo kot lažje. Najmanj pozornosti študentke posvečajo gibalnim aktivnostim, saj so v obdobju, ko dajejo prednost drugim stvarem (npr. iskanje zaposlitve, neodvisnost, odgovornost zase, navezanost na partnerja itd.). Če pa gibalno aktivnost zanemarimo, bomo še težji in naša telesna samopodoba bo še bolj negativna. Zdrav življenjski slog je tisti regulator teže, ki pripomore k boljšemu počutju in pozitivni telesni samopodobi.
Ključne besede: zunanji videz, telesne izmere, telesni razvoj, samospoštovanje, samozavedanje
Objavljeno v DKUM: 25.09.2014; Ogledov: 1798; Prenosov: 206
.pdf Celotno besedilo (383,43 KB)

Iskanje izvedeno v 0.09 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici