1. Prihodnost samozaposlovanja: trendi, izzivi in priložnosti v gig ekonomijiMatevž Antloga, 2023, diplomsko delo Opis: Samozaposlovanje se v zadnjem času izkazuje kot vse bolj privlačna alternativa klasičnim oblikam zaposlitve. Samozaposlitev ali tako imenovano samostojno podjetništvo omogoča inovativnim posameznikom priložnost, da sledijo svoji želji po neodvisnosti ter uresničujejo svoje podjetniške vizije. Uspeh pri delu pa od njih zahteva spretnosti na različnih področjih, za katere morda niso specializirani. V okviru diplomskega dela smo analizirali raznolike oblike samozaposlitve, razčlenili prednosti, ki spremljajo to obliko del, ter predstavili stanje, samozaposlenosti v Evropski uniji. Posebej je treba poudariti, da se številni posamezniki, ki delujejo kot samozaposleni, vse bolj vključujejo v gig ekonomijo.
Gig ekonomija predstavlja gospodarstvo, v katerem sodelujejo posamezniki, ki se ukvarjajo z izvajanjem kratkoročnih in začasnih nalog. Gig delavci delo ali projekte, ki jih želijo opravljati, najdejo preko različnih platform, na katerih se povezujejo z naročniki, ki potrebujejo določene storitve. Na ta način lahko gig delavci sprejemajo različna dela in ponudbe, ki ustrezajo njihovim znanjem. To jim ponuja veliko fleksibilnosti, saj lahko dela, ki jih bodo opravili, razporedijo po lastnih željah. Z različnimi deli pa pridobivajo tudi znanja in izkušnje, ki jim lahko pomagajo pri nadaljnji podjetniški poti. Na podlagi sekundarnih podatkov smo predstavili trende izzive in priložnosti, ki jih prinaša gig ekonomija. Prav tako smo opisali različne platforme in vrste del, v katere se lahko vključujejo gig delavci.
V aplikativnem delu raziskave smo izvedli anketo, v katero smo vključili gig delavce iz Slovenije. Namen raziskave je bil raziskati trenutno stanje gig ekonomije v Sloveniji. Z anketnim vprašalnikom smo raziskali različne vidike del, ki jih izvajajo gig delavci. Preučili smo njihovo stopnjo zadovoljstvo s tovrstnim delom ter analizirali trende, izzive in priložnosti, ki se pojavljajo. Pridobili smo vpogled v številne pozitivne vidike, ki jih prinaša gig ekonomija, ko sta fleksibilnost in lasten nadzor. Hkrati smo identificirali tudi nekatere izzive, s katerimi se soočajo gig delavci v Sloveniji, med njimi povečano konkurenco, nepredvidljivost prihodka in pomanjkanje socialnih ugodnosti. Ugotovili smo, da bo imel tehnološki napredek ključno vlogo pri oblikovanju gig ekonomij v prihodnosti. Ključne besede: samozaposlovanje, samozaposleni, samostojno podjetništvo, mikropodjetništvo, gig ekonomija, gig delavci Objavljeno v DKUM: 27.10.2023; Ogledov: 508; Prenosov: 101
Celotno besedilo (2,49 MB) |
2. Brezposelnost in prehod v podjetništvo: motivi, ovire ter podpora politik v Sloveniji in primerjava z državami EUHelena Šefer, 2023, diplomsko delo Opis: Namen diplomskega dela je bil raziskati in analizirati samozaposlovanje brezposelnih oseb. Raziskali smo, kakšna je bila stopnja podjetniške aktivnosti Slovenije v letih od 2019 do 2021 in jo primerjali z državami članicami Evropske Unije ter kakšni so motivi za podjetništvo. Največkrat si ljudje ustvarjajo svoja podjetja iz potrebe, saj so službe redke.
Samozaposlovanje brezposelnih je pojav, ki je zelo zaželen s strani mnogih držav, ki se borijo z visoko stopnjo brezposelnosti. Raziskave so pokazale, da se samozaposli več brezposelnih oseb, kot si jih je sprva to želelo. Na poti pa jim stojijo mnoge ovire, predvsem pomanjkanje denarja za ustanovitev podjetja in oteženo pridobivanje sredstev za pomoč, pomankanje znanja, saj za to niso usposobljeni, in pomanjkanje poznanstev ali socialnega kapitala. Ena izmed ovir so tudi oportunitetni stroški.
Države poskušajo pomagati svojim državljanom z različnimi ukrepi. Pomembno je, da država ozavešča brezposelne, da to ni njihov konec, saj imajo še vedno možnost vstopiti na trg dela v obliki lastne zaposlitve. Eden od njih so programi in usposabljanja oziroma izobraževanja za podjetništvo, kjer udeleženci s pomočjo mentorjev pridobijo znanja za ustanovitev podjetja, postanejo samozavestnejši in še bolj motivirani, poveča pa se tudi njihova zaposljivost. Vlade pa zagotavljajo tudi finančno pomoč v obliki nepovratnih sredstev, raznih subvencij in vavčerjev. Ključne besede: brezposelnost, samozaposlovanje, podjetniška aktivnost, ovire ob vstopu v podjetništvo, podpora politike. Objavljeno v DKUM: 12.10.2023; Ogledov: 489; Prenosov: 66
Celotno besedilo (1,32 MB) |
3. SAMOZAPOSLOVANJE V ZASAVSKI REGIJIJanez Kortnik, 2016, diplomsko delo/naloga Opis: V tem diplomskem delu obravnavamo problematiko samozaposlovanja v Zasavski regiji. V teoretičnem razdelku opišemo samozaposlovanje in brezposelnost ter proces pri ustanavljanju lastnega podjetja.
V raziskovalnem oziroma empiričnem delu primerjamo ključne kazalce o gibanju zaposlovanja, samozaposlovanja ter brezposelnosti v Zasavski regiji glede na Slovenijo. Analiziramo podatke za daljše časovno obdobje (od leta 2005 do 2014 oziroma 2015), pri čemer nas najbolj zanima, kako je na te pojave vplivala gospodarska kriza. Med drugim smo ugotovili, da je bil porast samozaposlenih oseb v Zasavski regiji v obdobju krize relativno višji kakor na ravni države, vendar pa kljub temu relativni napredek na tem področju ni mogel nadomestiti velikih izgub delovno aktivnega prebivalstva. Pomeni, da samozaposlovanje težav ni moglo odpraviti, lahko jih je le ublažilo.
Ocenjujemo, da je pri pozitivnih premikih odigral pomembno vlogo Zavod republike Slovenije za zaposlovanje – Območna služba Trbovlje preko izvajanja programov aktivne politike zaposlovanja. Ključne besede: samozaposlovanje, delovno aktivno prebivalstvo, brezposelnost, Zasavska regija Objavljeno v DKUM: 11.10.2016; Ogledov: 1010; Prenosov: 83
Celotno besedilo (658,32 KB) |
4. VLOGA IN POMEN SAMOZAPOSLOVANJA V POMURSKI REGIJIDaniel Magyar, 2016, diplomsko delo/naloga Opis: V diplomskem delu obravnavamo samozaposlovanje, ki je eden izmed načinov zaposlitve posameznikov, predvsem mladih. V teoretičnem delu povzemamo predvsem pojav brezposelnosti in pomen samozaposlovanja pri zmanjševanju tega problema, motivacijo, potrebne lastnosti in pogoje za samozaposlovanje ter njegove prednosti in slabosti.
Cilj diplomskega dela je analizirati probleme brezposelnosti in samozaposlovanja v Sloveniji, predvsem v Pomurju in posebej v okviru madžarske narodne skupnosti. Dokaj podrobno predstavljamo obsežen nabor ukrepov, ki je bil v minulih letih v Pomurju izveden na tem področju. Poskušali smo odgovoriti na temeljno vprašanje, zakaj se podjetniki podajo na podjetniško pot kljub tveganju, ki jih lahko doleti.
V okviru brezposelnosti in samozaposlovanja v Pomurju smo zastavili tri hipoteze in preverjali njihovo veljavnost. Zaključujemo s predlogi morebitnih sprememb pri spodbujanju in razvoju samozaposlovanja. Ključne besede: Brezposelnost, samozaposlitev, subvencije, mladi na trgu dela, ustanovitev podjetja, samozaposlovanje v Pomurju. Objavljeno v DKUM: 11.10.2016; Ogledov: 1243; Prenosov: 77
Celotno besedilo (558,49 KB) |
5. RAČUNOVODSTVO GOSPODINJSTEV - PRIMER GOSPODINJSTEV SUBVENCIONIRANO SAMOZAPOSLENIH PODJETNIKOV V SLOVENIJIDamjana Rant, 2016, magistrsko delo Opis: V vsakdanjem življenju porabljanje in služenje sredstev večinoma poteka avtomatizirano. Vsak dan opravljamo naloge, ki smo jih opravljali že prejšnji dan in kupujemo tisto, kar potrebujemo za vsakdanje življenje. Pri tem naj bi se po klasični ekonomski teoriji obnašali racionalno. Racionalnost, katere pomembno orodje je dvostavno knjigovodstvo oziroma računovodenje, je po Webru zaslužna za napredek in razvoj modernega kapitalizma. Gospodarski in družbeni napredek pa je glede na empirične raziskave podjetništva neposredna posledica delovanja podjetnikov.
Predmet preučevanja tega magistrskega dela je računovodenje v gospodinjstvih. Osnovna enota preučevanja v tem delu je gospodinjstvo, saj je celotno delo namenjeno preučevanju posebnostim gospodarjenja in računovodstva v njem.
V tem delu smo najprej opredelili gospodarjenje in računovodenje v gospodinjstvih ter pregledno predstavili izbrane primere instruktivne literature na temo računovodenja v gospodinjstvih ter raziskave, ki so bile opravljene na to temo. V nadaljevanju smo raziskovali, kaj od navedenega bi bilo mogoče najti tudi v Sloveniji. Teoretični del magistrskega dela smo zaokrožili z bistvenimi poudarki opredelitev podjetništva. Posebej smo izpostavili samozaposlitveno podjetništvo, ki ga spodbuja tudi socialna politika Evropske Unije s subvencioniranjem samozaposlitvenega podjetništva.
V drugem, empiričnem delu, smo z empirično raziskavo skušali najti razlike v praksi računovodenja v gospodinjstvih uspešno in neuspešno samozaposlenih podjetnikov – prejemnikov subvencije za samozaposlitev. Pri zasnovi raziskave smo izhajali iz vedenja, da je sposobnost preživetja novoustanovljenega podjetja, ki posluje v konkurenčnem tržnem okolju, odločilno odvisna od tega, ali je sposobno ustvarjati tolikšen dobiček, da ta zadošča za izplačilo ustreznih povračil lastnikom (v našem primeru samozaposlenim prejemnikom subvencije za samozaposlitev) in za financiranje razvoja podjetja. Kljub temu, da naših hipotez z raziskavo nismo mogli potrditi, smo z empirično raziskavo pridobili dragocene podatke o računovodski dejavnosti v gospodinjstvih slovenskih prejemnikov subvencije za samozaposlitev ter podatke o njihovem odnosu do računovodenja.
V Sloveniji računovodstvo v gospodinjstvih še ni bilo predmet empiričnih raziskav. Raziskava v tem delu je tudi prva nasploh, ki empirično preučuje računovodsko dejavnost v gospodinjstvih samozaposlenih podjetnikov ter se tako uvršča tudi med podjetniške raziskave. Ključne besede: računovodenje v gospodinjstvih, predračunavanje v gospodinjstvih, računovodsko evidentiranje v gospodinjstvih, odločanje v gospodinjstvih, računovodsko preučevanje v gospodinjstvih, zgodovina računovodstva, gospodinjstvo, Slovenija, samozaposlovanje, podjetništvo, subvencija, spodbujanje podjetništva, subvencionirano podjetništvo, podjetniška politika, tehnike računovodenja v gospodinjstvih, računovodenje v gospodinjstvih s pomočjo pisemskih ovojnic, kartični sistem računovodenja v gospodinjstvih Objavljeno v DKUM: 01.08.2016; Ogledov: 1512; Prenosov: 168
Celotno besedilo (5,29 MB) |
6. Ernst & Young's retirement planning guide : take care of your finances now ... and they'll take care of you laterRobert J. Garner, William J. Arnone, Glenn M. Pape, Norman A. Barker, Martin Nissenbaum, Kenneth R. Rouse, David C. Voss, 1997, priročnik Ključne besede: upokojenci, pokojnine, prihodek, učinkovitost, pokojninski skladi, pokojninsko zavarovanje, plače, plačila, osebni dohodek, starost, financiranje, investicijski skladi, investicijsko odločanje, življenjski standard, obdavčenje, socialno varstvo, zaposlenost, samozaposlovanje, žensko delo, žensko vprašanje, družina Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1014; Prenosov: 62
Povezava na celotno besedilo |
7. |
8. SAMOZAPOSLOVANJE IN BREZPOSELNOST V GORIŠKI REGIJIJernej Gabrijelčič, 2013, diplomsko delo Opis: Gospodarska recesija, ki se je razvila v vsesplošno krizo, je tudi v Sloveniji dodobra premešala razmere na trgu dela. Število registrirano brezposelnih oseb se je iz leta v leto povečevalo. Pri tem Goriška regija ni bila izjema. Pred pojavom gospodarske krize je bila slednja regija z najnižjo stopnjo registrirane brezposelnosti, po letu 2008 pa je ta naraščala z večjim tempom od državnega povprečja in konec leta 2012 skoraj dosegla državni nivo. V nalogi smo poleg gibanj registrirane brezposelnosti proučevali tudi gibanja samozaposlitev v Goriški regiji in jih primerjali z gibanji na državni ravni. Pri tem smo ugotovili, da je število samozaposlenih v Goriški regiji naraščalo počasneje od tistega na državni ravni, spodbudna pa je ugotovitev, da je delež samozaposlenih Goriške regije v Sloveniji na koncu obravnavanega obdobja večji od tistega na začetku. Pri spodbujanju zaposlovanja in samozaposlovanja ima pomembno vlogo Aktivna politika zaposlovanja. V okviru le-te smo proučevali pomembnost aktivnosti »Subvencija za samozaposlitev« na podlagi vpisov in sklenjenih pogodb. Na podlagi naraščanja števila vpisov in pogodb smo ugotovili, da omenjena aktivnost pozitivno vpliva na rast samozaposlitev v Goriški regiji. Ključne besede: brezposelnost, samozaposlovanje, Goriška regija, aktivna politika zaposlovanja Objavljeno v DKUM: 09.05.2013; Ogledov: 1735; Prenosov: 187
Celotno besedilo (1,15 MB) |
9. Možnosti izvajanja enostavnega računovodstva pri gospodarskih subjektih v Sloveniji : diplomsko deloBarbara Godec, 2008, diplomsko delo Ključne besede: poslovne knjige, knjigovodstvo, podjetnik, podjetje, računovodstvo, samozaposlovanje, društva, družbe, dejavnost Objavljeno v DKUM: 28.05.2012; Ogledov: 1160; Prenosov: 336
Celotno besedilo (443,87 KB) |
10. IZDELAVA E-POSLOVNEGA MODELA ZA PORTAL NAJDIOBRTNIKA.SIDomen Močnik, 2011, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi želimo izdelati e-poslovni model za portal najdiObrtnika.si. NajdiObrtnika.si je spletni portal namenjen predvsem oglaševanju obrtnikov, njihovih izdelkov oziroma storitev. Portal želi z inovativnimi idejami, preprostim izgledom, konkurenčno ponudbo in koristnimi informacijami poseči na trg tovrstnih portalov, ki posredujejo informacije oziroma male oglase na področju oglaševanja obrtnikov. S konkurenčno ponudbo, ažurnimi informacijami ter prijaznim pristopom želimo doseči zaupanje tako obrtnikov, ki oglašujejo na portalu, kot iskalcev teh oglasov ter s tem ustvariti neko spletno skupnost in pomoč tako obrtnikom kot iskalcem.
Opredelitve in oblike e-poslovnega modela se razlikujejo od strokovnjaka do strokovnjaka, saj je težko opredeliti neko področje, ki se stalno spreminja in nadgrajuje. To pa je ravno prednost e-podjetij, ki lahko hitro spremenijo svojo ponudbo ali jo nadgradijo. Od nekaj naštetih opredelitev ter oblik e-poslovnega modela smo izbrali štiri ključne med seboj povezane temelje e-poslovnega modela, kot sta jih predlagala Osterwalder in Pigneur (2001): predlog izdelka oziroma storitve, odnos do strank, infrastruktura managementa, finančni plan. Preko teh štirih temeljev želimo predstaviti in hkrati izdelati e-poslovni model za portal najdiObrtnika.si.
S tem, da predstavimo idejo portala oziroma storitve, ki jih ponuja, politiko odnosa do uporabnikov, infrastrukturo in nenazadnje finančni plan portala, želimo portal predstaviti, organizirati in hkrati usmerjati. E-poslovni model je nujno potreben za nadaljno delovanje portala, v kolikor želi resno konkurirati na trgu. Z bolj jasnim vpogledom v nekatera področja delovanja portala želimo pridobiti in graditi tudi na zaupanju uporabnikov kot potencialnih investitorjev. Ključne besede: e-poslovni model, internetni portal, internetna stran, oglaševanje preko interneta, obrtnik, samozaposlovanje, posredovanje informacij, mali oglasi Objavljeno v DKUM: 04.07.2011; Ogledov: 2151; Prenosov: 120
Celotno besedilo (638,05 KB) |