| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 117
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Doživljanje anksioznosti in samopodoba učencev pri predmetu šport : magistrsko delo
Ines Leiner, 2023, magistrsko delo

Opis: Namen raziskave je bil raziskati pojavnost anksioznosti pri predmetu šport učencev 4. in 5. razreda ter ugotoviti njeno morebitno povezanost s telesno samopodobo učencev. V raziskavi je sodelovalo 104 učencev 4. in 5. razreda ene izmed pomurskih osnovnih šol. Učenci so izpolnjevali anketni vprašalnik, ki je vseboval dve vprašanji zaprtega tipa in ocenjevalno lestvico, ki je vsebovala 14 trditev o anksioznosti pri predmetu šport in 14 trditev o telesni samopodobi učencev. Rezultati raziskave so pokazali, da učenci na splošno ne doživljajo anksioznosti pri predmetu šport oz. jo doživljajo v zelo majhni meri. Ugotovili smo, da med doživljanjem anksioznosti pri predmetu šport in telesno samopodobo učencev obstaja povezava, in sicer negativna, kar pomeni, da višja, kot je anksioznost pri predmetu šport, nižja je telesna samopodoba in obratno. Pomembna ugotovitev raziskave tako za starše kot za učitelje je, da obstaja povezava med količino gibanja v prostem času in stopnjo anksioznosti pri predmetu šport, saj smo ugotovili, da tisti učenci, ki se v prostem času gibajo več, doživljajo nižjo stopnjo anksioznosti kot tisti, ki se gibajo malo.
Ključne besede: Anksioznost, samopodoba, šport, učenci.
Objavljeno v DKUM: 08.09.2023; Ogledov: 268; Prenosov: 56
.pdf Celotno besedilo (1,78 MB)

2.
Samopodoba mladostnikov v času covida-19
Hana Podlesnik, 2023, diplomsko delo

Opis: Uvod: Pandemija covida-19 je bila razglašena spomladi 2020. Mladostniki so ena najbolj rizičnih skupin, na katere je pandemija covida-19 imela negativne učinke. Opaziti je bilo spremembe na področju samopodobe, ki pa je zaščitni dejavnik pred negativnimi učinki pandemije. Namen zaključnega dela je ugotoviti vpliv ukrepov za zajezitev covida-19 na samopodobo mladostnikov. Metode: Uporabljen je bil sistematični pristop. Pregledali smo znanstveno in strokovno literaturo na temo samopodobe mladostnikov v času covida-19. Raziskave so bile pridobljene iz podatkovnih baz CINAHL, PubMed in Cochrane Library. Izvedeni sta bili analiza in sinteza vključenih raziskav, pri katerih je bila uporabljena deskriptivna metoda. Rezultati: V končno analizo je bilo vključenih 12 raziskav. Ugotovljeno je bilo, da so imeli v času pandemije covida-19 ukrepi za njeno preprečevanje negativen vpliv na samopodobo. Negativni vplivi so se pri samopodobi mladostnikov kazali z višjo stopnjo depresije in anksioznosti, povečanjem telesne teže ter nezadovoljstvom z življenjem in s telesom. Razprava in sklep: Pomembno je prepoznati negativne psihosocialne učinke na mladostnike in jim nuditi ustrezno podporo. Mladostniki so v obdobju pandemije doživljali veliko sprememb, zato je pomembno, da jim omogočimo pravočasen in kakovosten pristop za obvladovanje vseh težav, ki jih imajo, ter s tem zmanjšamo možnost nastanka kasnejših negativnih učinkov na telesno in duševno zdravje.
Ključne besede: samopodoba, mladostniki, covid-19, ukrepi za zajezitev
Objavljeno v DKUM: 10.08.2023; Ogledov: 395; Prenosov: 72
.pdf Celotno besedilo (1,29 MB)

3.
Vpliv medijev pri odločitvi žensk za estetski kirurški poseg
Kristina Hriberšek, 2023, diplomsko delo

Opis: Uvod: Estetska kirurgija je postala zelo priljubljena in dostopna, veliko pozornosti ji posvečajo prav družbeni mediji. Posebno močan vpliv ima na mlade ženske, zlasti na tiste, ki še niso razvile ustrezne samopodobe. V zaključnem delu želimo predstaviti vpliv medijev pri odločanju žensk za estetski kirurški poseg. Metode: Pri izdelavi zaključnega dela smo izvedli pregled znanstvene literature. Članke smo iskali v podatkovnih bazah CINAHL, PubMed, Medline, Web of Science in APA PsycArticles s pomočjo ključnih besed, povezanih z obravnavano tematiko. Pri iskanju ustreznih člankov za zaključno delo smo vključili PRISMA-diagram ter uporabili hierarhijo dokazov, s katero smo ocenili moč dokazov v rezultatih člankov. V končno analizo in sintezo smo vključili članke, ki so vsebinsko ustrezni in v angleškem jeziku. Rezultati: V končno analizo smo glede na primernost vključili devet člankov. Rezultati analize so pokazali, da se ženske lažje odločajo za estetski kirurški poseg zaradi negativne samopodobe, ogledovanja materiala o estetski kirurgiji in velikega števila ur, preživetih na družbenih omrežjih. Pomembni vplivni dejavniki so tudi sovrstniki, ponotranjanje medijskih idealov in medijski pritiski. Razprava in sklep: Na videz osredotočeni trendi se hitro spreminjajo in naraščajo. Samopodoba in samozavest ženske določata, ali ima oglaševanje estetskih kirurških posegov preko medijev nanjo negativen ali pozitiven vpliv ter ali se bo kasneje posledično odločila zanj.
Ključne besede: mediji, ženske, samopodoba, kirurški poseg
Objavljeno v DKUM: 16.06.2023; Ogledov: 426; Prenosov: 44
.pdf Celotno besedilo (941,55 KB)

4.
Ustvarjanje varnega šolskega okolja s pomočjo likovnega izražanja : magistrsko delo
Katka Šoster, 2023, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo se poglobili v vlogo in naloge likovnega pedagoga ter sodelovanja z drugimi strokovnimi delavci pri delu z učenci, ki so utrpeli izkušnjo vojne. Dotaknemo se trenutno aktualne situacije - vojne v Ukrajini, kdo so begunci in travme, ki jih doživljajo, ko bežijo pred vojno. Razmišljamo o tem, kako begunce vključiti v pouk tako, da se počutijo varno, kaj torej je varen prostor in kako ga ustvariti v razredu. Raziskujemo možnosti likovnega izražanja za ustvarjanje varnega in vključujočega okolja v šolah, s poudarkom na edinstvenih potrebah in izkušnjah učencev beguncev. Raziskave kažejo, da je nesorazmerno večja verjetnost, da so begunci doživeli travmo, zato se lahko soočajo z dodatnimi izzivi pri prilagajanju na novo šolsko okolje. Dokazano je, da imajo likovne in druge ustvarjalne dejavnosti terapevtske koristi za posameznike, ki so doživeli travmo, spodbujajo pa lahko tudi občutek pripadnosti in skupnosti. Z uporabo likovnega izražanja kot sredstva za obravnavanje potreb učencev beguncev ter ustvarjanjem varnega in vključujočega šolskega okolja lahko učitelji podpirajo dobro počutje in dober uspeh učencev beguncev. Poleg tega lahko različni šolski predmeti s področja umetnosti spodbujajo občutek pripadnosti in skupnosti, kar je bistvenega pomena za učence begunce, ki se lahko v novem šolskem okolju počutijo osamljene ali nepovezane. Pouk likovne umetnosti je dragocen način, kako lahko učitelji in učenci spoznavajo kulturo in ozadja drug drugega. To lahko spodbuja razumevanje, empatijo in spoštovanje med učenci in razbija predsodke in stereotipe. V empiričnem delu smo sestavili in izvedli osem likovnih aktivnosti, pri katerih smo se osredotočili na ustvarjanje varnega prostora, krepitev čustvenih in socialnih veščin ter samopodobe pri učencih, ki so pretrpeli izkušnjo vojne.
Ključne besede: varen prostor, begunci, vojna, čustvene in socialne veščine, samopodoba, likovni pedagog, likovna terapija, likovno-terapevtski pristop
Objavljeno v DKUM: 02.06.2023; Ogledov: 330; Prenosov: 28
.pdf Celotno besedilo (3,05 MB)

5.
Samopodoba žensk po opravljeni estetski kirurgiji dojk
Tamara Podhostnik, 2023, diplomsko delo

Opis: Uvod: Estetska kirurgija dojk je postala eden najbolj priljubljenih posegov, ki ga delimo na povečanje, zmanjšanje in dvig prsi. Spremembe, ki se zgodijo po operaciji so nepre-cenljive, saj se ženske počutijo bolj samozavestne in bolj zadovoljne s podobo lastnega telesa. Namen zaključnega dela je raziskati samopodobo žensk po opravljeni estetski kirurgiji dojk. Metode: V zaključnem delu smo izvedli pregled literature na temo samopodobe žensk po opravljeni estetski kirurgiji dojk. S pomočjo vključitvenih in izključitvenih kriterijev smo članke iskali v mednarodnih bazah podatkov: PubMed, CINAHL in Cochrane Li-brary. Uporabili smo deskriptivno oziroma opisno metodo dela. Prav tako smo uporabi-li metodo analize in sinteze. Rezultati: Od skupno 359 člankov, ki smo jih identificirali v podatkovnih bazah smo na koncu izbrali 11 člankov, ki so tematsko ustrezali našim kriterijem. Glavni razlogi za estetsko operacijo so nizka samopodoba, nizka telesna privlačnost, medijski pritisk in zmanjšana spolna aktivnost. Razprava in sklep: Z višjo samopodobo po estetski kirurgiji se je prav tako povečala ocena lastne telesne privlačnosti, spolna aktivnost, samoocena in stopnja zadovoljstva s kakovostjo življenja. Potrebno je več poglobljenih raziskav na to temo, saj menimo, da se veliko žensk sooča z nizko samopodobo in da bi se kasneje lažje odločile za omenjen poseg.
Ključne besede: estetska kirurgija, dojke, samopodoba, telesna podoba
Objavljeno v DKUM: 12.05.2023; Ogledov: 428; Prenosov: 53
.pdf Celotno besedilo (1,40 MB)

6.
Odnos med telesno samopodobo, perfekcionizmom in depresivnostjo pri uporabnikih Instagrama : magistrsko delo
Tim Kotnik, 2022, magistrsko delo

Opis: Vsesplošna uporaba spletnega družabnega omrežja Instagram spodbuja številne raziskovalce k preučevanju njegovega vpliva na duševno zdravje posameznika. Zaključno delo teoretično in empirično proučuje, kako je način uporabe Instagrama povezan s posameznikovo telesno samopodobo, perfekcionizmom in depresivnostjo. V raziskavi je sodelovalo 267 udeležencev, starih od 18 do 76 let. Podatke smo zbrali preko spletnega vprašalnika, ki je bil sestavljen iz Prilagojene večdimenzionalne lestvice uporabe Facebooka, Lestvice pasivne in aktivne uporabe družabnih omrežij, Vprašalnika samopodobe za posameznike v poznem mladostništvu in zgodnji odraslosti, Vprašalnika socialne primerjave, Frostove multidimenzionalne lestvice perfekcionizma in Vprašalnika depresije, anksioznosti in stresa. Rezultati naših analiz so pokazali, da se pasivna uporaba Instagrama statistično pomembno ne povezuje s telesno samopodobo in depresivnostjo. Dodatno je bilo ugotovljeno, da se telesna samopodoba – zunanji videz negativno povezuje z maladaptivnimi oblikami perfekcionizma, medtem pa ne prihaja do povezav s telesno samopodobo – telesne sposobnosti. Nadalje so rezultati pokazali, da se depresivnost pozitivno povezuje z maladaptivnimi oblikami perfekcionizma in obema oblikama telesne samopodobe. Socialna primerjava se je izkazala kot statistično pomemben moderator odnosa med intenziteto uporabe Instagrama in telesno samopodobo. Medtem pa intenziteta uporabe Instagrama ni statistično pomemben moderator odnosa med pasivno uporabo Instagrama in telesno samopodobo. Izkazalo se je tudi, da socialna primerjava ne moderira odnosa med intenziteto uporabe Instagrama in pojavnostjo depresivnih simptomov. Izsledki naše raziskave nudijo poglobljeno razumevanje preučevanih konstruktov in pomembne ugotovitve dokaj neraziskanega področja. Navedene ugotovitve so lahko izhodišče za nadaljnje raziskovanje spletnega orodja Instagram.
Ključne besede: telesna samopodoba, perfekcionizem, depresivnost, Instagram, socialna primerjava
Objavljeno v DKUM: 03.11.2022; Ogledov: 802; Prenosov: 237
.pdf Celotno besedilo (1,51 MB)

7.
Doživljanje lastne samopodobe po amputaciji spodnjega uda
Tjaša Pintarič, 2022, diplomsko delo

Opis: Uvod: Amputacija je izguba okončine, ki s seboj prinese veliko fizičnih, psihičnih in socialnih izzivov. Amputacija spodnje okončine spremeni človekov pogled na lastno telo in spremeni njegovo samopodobo. Povzroča nelagodje glede lastne podobe in zmanjša kakovost življenja. Metode: V zaključnem delu je bil izveden sistematičen pregled literature po korakih smernic PRISMA. Uporabili smo metodo pregleda, analize in sinteze. Iskanje literature je bilo opravljeno v podatkovnih bazah: PubMed, CINAHL, ScienceDirect in Web of Science s pomočjo iskalnega niza ter vključitvenih in izključitvenih kriterijev. Rezultati: Ugotovljeno je bilo, da se po amputaciji spodnjega uda (v nadaljevanju ASU) pojavijo občutki jeze, žalosti, šoka, razočaranja in nesprejemanja. Amputacija za paciente pomeni prelom s preteklostjo, izgubo neodvisnosti ter povzroči socialno zadrego in nemoč. Veliko pacientov se sooča tudi s fantomsko bolečino, njena pogostost in intenzivnost pa poslabšata telesno samopodobo in čustveno stanje posameznika. Uporaba proteze ima zelo velik vpliv na samozavest amputiranca in na njegovo zaznavanje lastne samopodobe. Razprava in sklep: Pacienti po ASU se soočajo s številnimi težavami, od izgube samostojnosti in spremenjene podobe telesa, izgube samozavesti in psiholoških težav do tega, da se počutijo manjvredni, zapuščeni in pohabljeni. Uporaba proteze pa s seboj prinese veliko pozitivnih učinkov, kot so izboljšana samopodoba, večja mobilnost, boljša kakovost življenja in boljše psihološko stanje.
Ključne besede: Amputacija, spodnji ud, doživljanje sebe, samopodoba
Objavljeno v DKUM: 29.08.2022; Ogledov: 897; Prenosov: 162
.pdf Celotno besedilo (1,01 MB)

8.
Vpliv socialnih omrežij in aplikacij na človekovo samopodobo
Zala Jereb, 2022, diplomsko delo

Opis: Posamezniki v današnji družbi se s prihodom novih aplikacij in trendov vsakič bolj spopadajo s svojim videzom in telesno pojavnostjo. Namen dela je preučevanje družbe pod vplivom družbenih omrežij in kako tovrstne vsebine vplivajo na posameznikovo samozavest. Področje, na katero se delo nanaša je samopodoba, družbena omrežja ter vplivi, estetski posegi in dodatni vplivi pandemije. Uporabili smo metodo komparacije in deskriptivno metodo ter spletno anketo. Ob rezultatih, ki so pokazali poglavitno vplivnost dejavnikov, smo svoje predloge in priporočila obravnavali v rešitvah in zaključku.
Ključne besede: samopodoba, vpliv, družbena omrežja, ideali
Objavljeno v DKUM: 09.03.2022; Ogledov: 1466; Prenosov: 439
.pdf Celotno besedilo (772,88 KB)

9.
Motnje hranjenja pri ženskah, ki se rekreativno ukvarjajo s fitnes vadbo : diplomsko delo
Barbara Šnopl, 2021, diplomsko delo

Opis: Motnje hranjenja so izredno kompleksen pojav, ki ga uvrščamo med resne duševne bolezni in predstavlja velik problem sodobne družbe. Namen raziskave, izvedene v okviru diplomske naloge, je bil raziskati motnje hranjenja med ženskami na področju rekreativne fitnes vadbe. S pomočjo raziskave smo želeli izpostaviti problematiko pojava motenj hranjenja pri rekreativnih športnicah in poiskati vzroke za njihov nastanek. Raziskali smo tudi področje samopodobe in kako je le-ta povezana z motnjami hranjenja. V raziskavo je bilo vključenih 37 oseb ženskega spola, ki obiskujejo fitnes center. Osnovni podatki anketirank so bili pridobljeni s pomočjo anonimnega spletnega anketnega vprašalnika. Raven samopodobe je bila preverjena z Vprašalnikom samopodobe za posameznike v poznem mladostništvu in odraslosti (SDQ III). Rezultati raziskave so pokazali, da obstaja povezava med motnjami hranjenja in rekreativnim ukvarjanjem s fitnes vadbo. Vzrokov za njihov nastanek je več. V ospredju sta predvsem nizka samopodoba in duševna stiska. Glede na dobljene rezultate raziskave sklepamo, da je potrebno poudariti problematiko in pojav motenj hranjenja v športu in širšo populacijo še bolj izobraziti o tem, kako prepoznati značilnosti motenj hranjenja pri obolelih osebah. Hkrati pa je potrebno ozaveščati tako vrhunske športnike kot rekreativce o tem, kako pomembna je primerna prehrana ob športni aktivnosti.
Ključne besede: Motnje hranjenja, športna aktivnost, rekreacija, energijsko pomanjkanje, samopodoba.
Objavljeno v DKUM: 18.11.2021; Ogledov: 745; Prenosov: 156
.pdf Celotno besedilo (1,14 MB)

10.
Samopodoba žensk v kontekstu oglaševanja : diplomsko delo
Niki Cigan, 2021, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo obravnavali pojem samopodoba in vpliv nanjo, v povezavi z oglaševanjem. Samopodoba nas spremlja od rojstva in je dolgotrajen proces. Oglaševanje lepotnih izdelkov s ''popolnimi'' modeli ima večinoma negativen vpliv na ženske, saj želijo doseči težko dosegljiv ideal. Ženske visoko cenijo žensko lepoto, ker verjamejo, da jim pomaga doseči družbeni uspeh. Pri oblikovanju samopodobe pa velikokrat igra pomembno vlogo primerjanje z drugimi, ki lahko izboljša ali pa poslabša našo samopodobo.
Ključne besede: samopodoba, samozavest, množični mediji, oglaševanje
Objavljeno v DKUM: 18.10.2021; Ogledov: 657; Prenosov: 85
.pdf Celotno besedilo (796,20 KB)

Iskanje izvedeno v 0.22 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici