| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 28
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Delo medicinske sestre - enterostomalne terapevtke na stomistovem domu
Alenka Petek, 2010, diplomsko delo

Opis: V Sloveniji je obolelost za rakom na debelem črevesju v porastu. Zdravljenje te bolezni je operativno. Kot posledica določenega števila posegov je lahko pri bolniku narejena umetna izpeljava črevesa na trebušno steno, ki jo imenujemo stoma. Kljub napredovanju stroke in uporabi vedno boljših pripomočkov za oskrbo stome, spremljajo stomiste po prihodu domov mnoge težave. Namen diplomskega dela je bil predstaviti delo medicinske sestre -­ enterostomalne terapevtke v stomistovem domačem okolju, črevesne stome in njihove zaplete ter z raziskavo ugotoviti sposobnost samooskrbe stomistov, njihove potrebe po prisotnosti medicinske sestre -­ enterostomalne terapevtke, ko so že samostojni, in na katerem področju je še potreba po nadgraditvi dela medicinske sestre -­ enterostomalne terapevtke. Metodologija raziskovanja. Uporabili smo kvantitativno metodologijo raziskovanja, kot instrument pa anketni vprašalnik. V raziskavi, ki je potekala v januarju in februarju 2010, je sodelovalo 156 stomistov iz celotne države. Rezultati. Rezultati, ki smo jih pridobili z raziskavo, so pokazali, da je delo medicinske sestre -­ enterostomalne terapevtke v stomistovem domačem okolju zadovoljivo in da je pripomoglo h kakovostni samooskrbi stomista. Ugotovili smo tudi, da samostojni in rehabilitirani stomisti čutijo potrebo po občasni prisotnosti medicinske sestre -­ enterostomalne terapevtke. V 67 odstotkih anketiranci ocenjujejo, da je njihovo življenje s stomo kakovostno, kar smo ocenili za dobro. Sklep. Strokovno in kakovostno opravljeno delo medicinske sestre -­ enterostomalne terapevtke vpliva na ugoden potek rehabilitacije stomista, njegovo sposobnost samooskrbe in posledično tudi na kakovost stomistovega življenja.
Ključne besede: Ključne besede: medicinska sestra  enterostomalna terapevtka, samooskrba, stoma, stomist.
Objavljeno: 11.01.2011; Ogledov: 2211; Prenosov: 646
.pdf Celotno besedilo (1,03 MB)

2.
PLATFORMA ZA SAMOSTOJNO UPRAVLJANJE STORITEV STRANK V TELEKOMUNIKACIJAH
Natasha Georgijevska, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi predstavljamo pomen in značilnosti rešitve za samostojno upravljanje storitev strank v telekomunikacijah. Seznanimo se z ogrodjem organizacije TeleManagement Forum, ki pripomorejo k lažji izdelavi rešitve. Osredotočimo se na referenčni model eTOM in predstavimo njegove prednosti in namen uporabe s strani podjetja. Identificiramo osnovne funkcionalnosti, ki jih rešitev za samooskrbo strank zagotavlja. Funkcionalnosti implementiramo z uporabo ogrodja TibcoActiveMatrix BusinessWorks in Spring MVC. Za varnost rešitve poskrbimo z uporabo Spring Security.
Ključne besede: samooskrba strank, telekomunikacije, informacijski sistemi
Objavljeno: 16.09.2011; Ogledov: 1325; Prenosov: 77
.pdf Celotno besedilo (2,70 MB)

3.
DOBRE PRAKSE IN VPELJAVA SAMOPOSTREŽNIH BLAGAJN V SLOVENIJI
Miha Uplaznik, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo zbrali in opisali dobre prakse vpeljave samopostrežnih blagajn Tik-Tak v Sloveniji od faze podpisa pogodbe o izvedbi pilotskega projekta, do faze izvedbe serijske inštalacije. Proučili smo komponente strojne opreme in funkcije teh komponent v sistemu Tik-Tak. Opisali smo koncept samopostrežnih blagajn in navedli pomembnejše komponente ter prikazali osnovno delovanje sistema v obliki avtomata stanj. Opisali smo tudi vloge akterjev sistema. Izvedli smo anketo med uporabniki samopostrežnih blagajn in ugotovili, da se rezultati večinoma ujemajo z ugotovitvami podobne raziskave v ZDA.
Ključne besede: računalniški sistemi, samopostrežna blagajna, samooskrba, programska oprema, dobre prakse, izkušnje uporabnikov
Objavljeno: 05.07.2011; Ogledov: 1417; Prenosov: 247
.pdf Celotno besedilo (4,09 MB)

4.
Ekološka živila v vzgojno-izobraževalnih zavodih kot podpora trajnostnemu razvoju: potenciali in ovire v osrednji Sloveniji
Nika Škof, 2012, diplomsko delo

Opis: Delovanje kot podpora trajnostnemu razvoju mora biti zastavljeno celostno in učinkovito od proizvodnje do potrošnje. Pri doseganju ciljev, kot so večja lokalna prehranska samooskrba, okolju prijazno kmetovanje ter aktivno vključevanje posameznikov v reševanje aktualnih težav in spopadanje z novimi izzivi, je bil prepoznan velik potencial vzgoje in izobraževanja. Pri tem je pomembna poučenost vzgojiteljev in vodij šolske prehrane o sami problematiki in načinih delovanja za njihovo izboljšanje. Analiza stanja v osrednji Sloveniji kaže, da so odgovorni za preskrbo vzgojno-izobraževalnih zavodov z živili o tem relativno dobro seznanjeni. Med motivacijskimi dejavniki za uvajanje ekoloških živil izstopata visoko izražena notranja motivacija in instrumentalnost delovanja, dočim so zaznane ovire in rešitve v večji meri zunanje. Anketiranci se čutijo soodgovorne pri naslavljanju okoljskih, zdravstvenih in strateških vidikov hrane, vendar se v luči predvidenih ovir ne čutijo dovolj opolnomočeni. Ob analizi lokalnega stanja z intervjuji in anketami ter primerjavi relevantnih dejavnikov s statističnimi informacijami si lahko pri implementaciji aktivnosti za spodbujanje prehranske varnosti pomagamo tudi s primeri dobrih »top-down« praks iz tujine.
Ključne besede: trajnostni razvoj / vzgoja in izobraževanje / ekološka živila / samooskrba / potenciali in ovire
Objavljeno: 05.09.2012; Ogledov: 1053; Prenosov: 128
.pdf Celotno besedilo (624,81 KB)

5.
Obravnava pacienta s skoliozo
Barbara Štern, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo opisali obravnavo pacienta s skoliozo. Skolioza je nepravilno ukrivljena hrbtenica, ki se lahko razvije v različnih časovnih obdobjih našega življenja in vzrok za njo je pogosto neznan. Povzroča različne težave in jo zdravimo na več načinov. Namen diplomskega dela je opisati obravnavo pacienta, ter s študijo primera prikazati zdravstveno nego in vlogo medicinske sestre. Posebej smo izpostavili bolečino in samooskrbo pred in po operativnem posegu. Raziskovalni del temelji na študiji primera pacienta s skoliozo, natančneje pred in po operativnem posegu, kjer smo pacientu postavili odprta vprašanja. Obravnava pacienta je potekala po osnovnih življenjskih aktivnostih, kot osnovo smo uporabili konceptualni model Virginije Henderson, vendar smo model zaradi specifičnih potreb pacienta s skoliozo razširili z natančnejšim opisom obravnave bolečine in zmožnostjo samooskrbe po posegu. Rezultati so bili pričakovani in so potrdili cilje katere smo si zastavili. Pacientu se je po operativnem posegu življenje bistveno izboljšalo. V povprečju je pacient brez bolečin in lahko skrbi sam zase, saj pacienta bolečina ne omejuje več pri vsakodnevnih aktivnostih. Z analizo pridobljenih podatkov smo določili aktualne in potencialne negovalne diagnoze in ugotovili, da so prioritetne negovalne diagnoze predvsem samonega, zmanjšana zmožnost samostojnega izvajanja osebne higiene in opravljanje telesne potrebe, utrujenost, navzea, nevarnost padcev in strah. Pacient pa je za svoje zdravje in uspešno rehabilitacijo v veliki meri odgovoren sam, kako upošteva dana navodila in kako je dovzeten za učenje.
Ključne besede: hrbtenica, skolioza, bolečina, zdravstvena nega, samooskrba, ortopedija, spondilodeza
Objavljeno: 10.10.2013; Ogledov: 2214; Prenosov: 452
.pdf Celotno besedilo (403,99 KB)

6.
SAMOOSKRBNE BIVALNE ENOTE ZA MLADE: PROSTORSKO ARHTEKTURNI VIDIKI
Helenca Kerin, 2014, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava stanovanjsko problematiko mladih v Sloveniji. Uvodoma smo v teoretičnem delu naloge podali podatke, povezane z demografsko strukturo prebivalstva, razmerami na stanovanjskem trgu ter kakovostjo bivanja mladih. Analizirali smo relevantno stanovanjsko in prostorsko zakonodajo ter podali usmeritve za oblikovanje samooskrbnih bivalnih enot. V nadaljevanju smo analizirali primere dobre prakse, opisali arhitekturno tehnološki vidik ter zasnovali koncept samooskrbe za realizacijo bivalnih enot, namenjenih primarno mladim. Analizirali smo osnovne prostorske zahteve bodočih uporabnikov in podali temu ustrezne analize površin za eno oziroma dve osebi. Prostore smo funkcijsko povezali ter opisali principe oblikovanja, ki temeljijo na majhnih površinah in volumnih. Kot rezultat analitičnega dela smo zasnovali model samooskrbne bivalne enote z modularno zasnovo v oblikovanju štirih osnovnih tipov, namenjenih bivanju ene ali dveh oseb. Rešitve upoštevajo življenjske navade bodočega uporabnika, pri čemer so bistvo arhitekturne rešitve z minimalnim vplivom na okolje in neodvisnostjo od komunalne opremljenosti lokacije. V kompaktno formo konstrukcijsko enostavne izvedbe smo integrirali elemente samooskrbe, ki smo jih obenem uporabili kot arhitekturno oblikovni element. Kot preizkus modularne in fleksibilne zasnove smo štiri različne modele, ki so bili oblikovani neodvisno od lokacije, umestili na vizualno degradirano zemljišče v Mariboru z namenom oblikovati bivanjsko skupnost, ki omogoča urbano in socialno prenovo.
Ključne besede: bivalna enota, samooskrba, stanovanja za mlade
Objavljeno: 04.06.2014; Ogledov: 1283; Prenosov: 173
.pdf Celotno besedilo (29,74 MB)

7.
Vpliv pravne ureditve kmetijskih zemljišč na samooskrbo v Sloveniji.
Damjana Flere, 2014, magistrsko delo

Opis: Pomen prehranske samozadostnosti v sodobni družbi v obdobju izobilja nima znatnega pomena. Ob nastopu prehranskega pomanjkanja pa privede do stiske in prebivalstvo pahne v obup. Želja po izpolnjevanju zahtev sodobnega časa, predvsem s strani potrošniško družbeno naravnanega ekonomskega sistema, je vedno večja. Samooskrba je pomembna za stopnjo neodvisnosti države. Kmetijstvo in z njim povezana politika v EU predstavljata zelo pomembno in občutljivo področje. Dogovor o enotnem vodenju je težaven, saj je pomen kmetijstva v evropskih državah različen. Skupna kmetijska politika namenja pozornost pretoku davkoplačevalskega in potrošniškega denarja v EU za podporo kmetijskemu sektorju, spodbujanju pridelave hrane in zagotavljanju ustrezne prehranske preskrbe. Z magistrskim delom smo poskušali s teoretično-analitičnim pristopom in pregledom objavljene slovenske literature in literature držav članic EU preučiti pravno ureditev kmetijskih zemljišč in vpliv te na samoopreskrbo. Predpostavljali smo negativni vpliv ureditve slovenske zakonodaje na nevestno ravnanje s kmetijskimi zemljišči in posledično slabo prehransko samozadostnost. Že 71. člen Ustave RS obravnava varovanje zemljišč z namenom zagotavljanja smotrnega izkoriščanja, določa posebne pogoje za uporabo ter varstvo kmetijskih zemljišč. Slovenija spada med tiste evropske države, ki nimajo zelo ugodnih naravnih razmer za kmetijstvo. Obseg obdelovalnih kmetijskih zemljišč se stalno krči in našo državo uvršča med vsemi državami članicami EU šele na 24. mesto. Posledično se prehranska samooskrba slabša. Trenutno Slovenija z domačo pridelavo ne pokriva potreb po kmetijsko-živilskih proizvodih. Ohranjanje najkvalitetnejših kmetijskih zemljišč bi moralo biti prednostna naloga naše države. Uničenje teh s pozidavo pomeni trajno uničenje vseh proizvodnih funkcij zemljišč. Za dolgotrajno nastajanja tal, ki se meri v tisočletjih, pomeni pozidava skoraj nepovratno izgubo najdragocenejšega naravnega vira. ZKZ predpisuje način njihovega varovanje ter upravljanja. Eden največjih razvojnih problemov slovenskega kmetovanja poleg neugodne velikostne strukture ostaja zemljiška in posestna razdrobljenost. Ta ostaja v sedanjem času predvsem posledica dedovanja. Področje dedovanja urejuje Zakon o dedovanju kmetijskih gospodarstev, ki posredno pripomore k varovanju in urejanju kmetijskih zemljišč. Predpis, ki prav tako prispeva k varstvu kmetijskih zemljišč, je tudi Pravilnik o zakupu kmetij in kmetijskih zemljišč v lasti RS in v gospodarjenju Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS. K povečevanju proizvodnih sposobnosti zemljišč pa pripomore postopek komasacije, za katerega naša država namenja tudi nepovratna sredstva. Te se izvajajo na zaščitenih parcelah in ostalih kmetijskih zemljiščih. Povečevanje proizvodne sposobnosti pa ni edina prednost komasacij, vse večji pomen pridobiva tudi urejanje podeželskega prostora. Spreminjanje namembnosti kmetijskih zemljišč nemalokrat negativno učinkujejo na okolje. Ni dvoma, da je pri tovrstnem ravnanju najpomembnejše denarno okoriščenje ozkega kroga ljudi. Vendar pa je denar brezpredmetna stvar v trenutku, ko ne more povrniti uničene kmetijske zemlje, potrebne za pridelavo hrane.
Ključne besede: kmetijska gospodarstva, Evropska unija, zemljišča, hrana, samooskrba, zakonodaja, Slovenija
Objavljeno: 24.09.2014; Ogledov: 1414; Prenosov: 149
.pdf Celotno besedilo (2,72 MB)

8.
Poznavanje in stališča prebivalcev Slovenije do navadne konoplje (Cannabis sativa L.)
Pika Vene Lipar, 2014, diplomsko delo

Opis: V zadnjem obdobju ponovno pridobiva na pomenu rastlina navadna konoplja (Cannabis sativa L.), ki jo je človek že od nekdaj gojil in uporabljal v različne namene. Zaradi trenutnih razprav v javnosti in aktualnosti teme, smo v okviru diplomske naloge skušali na osnovi anketiranja naključnega vzorca prebivalcev Slovenije ugotoviti, kakšno je vedenje slovenskega prebivalstva o konoplji in kakšna so njihova stališča o uporabi te rastline v vsakdanjem življenju. Anketo smo izvedli s pomočjo spletnega anketiranja. V analizo smo vključili 453 v celoti izpolnjenih vprašalnikov. Ugotovili smo, da anketiranci pridobijo največ informacij iz svetovnega spleta. Najbolj zaupajo okoljskim nevladnim organizacijam, najmanj verskim organizacijam. Pokazalo se je, da ljudje zelo veliko vedo o konoplji in imajo do nje tudi pozitivna stališča. Želijo si več proizvodov na osnovi konoplje, kar bi omogočilo tudi nova delovna mesta. Podpirajo tudi raziskave o učinkih te rastline. V različnih življenjskih situacijah bi anketiranci v veliki večini priporočili zdravljenje s pripravki na osnovi navadne konoplje. Večina anketiranih pa je tudi že imela izkušnjo s to rastlino.
Ključne besede: Uporabne rastline, anketa, droge, samozdravljenje, samooskrba
Objavljeno: 18.12.2014; Ogledov: 1092; Prenosov: 153
.pdf Celotno besedilo (342,56 KB)

9.
10.
Samooskrba starostnikov na podeželju
Anja Koren, 2015, diplomsko delo

Opis: Število starejših iz leta v leto narašča, občutno pa se povečuje delež prebivalstva starejšega od 80 let. Stari ljudje želijo ostati doma, v okolju, ki ga poznajo, kjer imajo vzpostavljene socialne mreže, v družbi ljudi različnih generacij in so vpeti v širšo skupnost. V diplomskem delu je predstavljeno staranje in starostnik, značilnosti staranja in najpogostejše potrebe, ki se v starosti pojavijo. Predstavili smo službe, ki skrbijo za starostnike v njihovem domačem okolju ter opisali samooskrbo pri starostnikih. Našteli smo vrste prilagoditev za starostnika. Opisali smo tudi odnos starostnik in družina ter predstavili osamljenost pri starostnikih. Metodologija raziskovanja: Uporabili smo deskriptivno metodo raziskovanja. Podatke smo pridobili s pomočjo anonimnega vprašalnika. V raziskavo je bilo vključenih 30 starostnikov iz Občine Podlehnik. Rezultati raziskave: Rezultati so pokazali, da starostniki v Občini Podlehnik živijo v hišah s partnerji ali svojci, nekateri pa tudi sami. Večina jih skrbi samih zase. So v dobri fizični kondiciji. Večina jih ima urejene bivalne pogoje. Večina starostnikov se občasno doma počuti osamljene. Raziskava je pokazala, da službe, ki pomagajo starostnikom na domu, starostnikov v Občini Podlehnik ne obiskujejo. Kljub težavam, ki jih imajo v svojem okolju, si ne želijo v dom upokojencev. Zaključek: Na podeželju se počuti veliko starostnikov osamljene. Morale bi se organizirati skupine, ki bi prirejale srečanja za starostnike, da bi se med seboj več družili. Ljudje bi se lahko povezali, pokazali večjo skrb za starostnike, se jim bolj posvetili in si vzeli čas za druženje z njimi.
Ključne besede: starostnik, staranje, družina, podeželje, samooskrba.
Objavljeno: 01.10.2015; Ogledov: 1039; Prenosov: 182
.pdf Celotno besedilo (2,49 MB)

Iskanje izvedeno v 0.29 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici