| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
ŠTUDIJ TiO2 NANO-PREVLEK REGENERIRANIH CELULOZNIH VLAKEN ZA DOSEGANJE SAMOČISTILNEGA UČINKA
Nika Veronovski, 2009, doktorska disertacija

Opis: Cilj naloge je bil razvoj postopka nanomodifikacije površine regeneriranih celuloznih vlaken z namenom pridobivanja vlaken s trajnimi samočistilnimi lastnostmi, hkrati pa zaščititi vlakno pred negativnimi vplivi postopka obdelave in fotokatalitičnega delovanja delcev na lastnosti vlaken. Za raziskavo smo uporabili regenerirana celulozna liocel vlakna, ki sodijo med obnovljiva vlakna izdelana po ekološko nespornem postopku direktnega raztapljanja celuloze. Za modifikacijo smo uporabili fotokatalizator TiO2, ki smo ga na vlakno nanašali z uporabo različnih postopkov. Raziskava je zajemala dva temeljna postopka plastenja; to sta postopek neposrednega oblikovanja nanoprevlek na vlaknih in vezava predhodno oblikovanih delcev na vlakna. Preučili smo vpliv pogojev plastenja na morfologijo nanoprevlek in na njihovo učinkovitost. V prvi fazi smo pripravili prevleke na vlaknih s pomočjo sol-gel tehnologije. Proučili smo vpliv pogojev sol-gel postopka na velikost in učinkovitost delcev ter nekatere lastnosti obdelane tekstilije (mehanske lastnosti, trajnost obdelave, elektrokinetične lastnosti) ter ocenili poškodbe vlaken. V drugem delu raziskave smo za pripravo prevlek uporabili že pripravljene TiO2 nanodelce, ki imajo ustrezno fotokatalitično aktivnost za doseganje samočistilnosti modificiranih površin. Določili smo uporabnost TiO2 P25 nanodelcevza oblikovanje prevlek na vlaknih na osnovi stabilnosti njihovih koloidnih raztopin. Za doseganje stabilizacije delcev v vodnih disperzijah smo spreminjali površinski naboj delcev in/ali uporabili površinsko aktivna sredstva. Poleg tega smo preučili postopek vezave kompozitnih TiO2-SiO2 nanodelcev, kjer SiO2 deluje hkrati kot vezivno sredstvo, poleg tega pa ščiti nosilno vlakno pred fotokatalitičnimi vplivi katalizatorja. Kot vezivno sredstvo za vezanje nanodelcev smo uporabili še raztopino celuloze. Kljub temu, da so raziskave pokazale, da imajo vsi vzorci s TiO2 prevlekami samočistilno sposobnost, pa je le-ta najvišja v primeru vzorcev, obdelanih v stabilni disperziji TiO2 P25 nanodelcev. Največ organske snovi v madežu se razgradi v 8-ih dneh izpostavljenosti direktni dnevni svetlobi. Po funkcinalni učinkovitosti in vplivu na tehnološko-uporabne lastnosti je postopek izdelave kompozitnih TiO2-SiO2 nanoprevlek najprimernejši.
Ključne besede: TiO2 nanodelci, fotokatalizator, samočistilnost, regenerirana celulozna vlakna
Objavljeno: 30.04.2009; Ogledov: 4140; Prenosov: 465
.pdf Celotno besedilo (4,38 MB)

2.
Barve in funkcionalne lastnosti materialov
Mateja Blagovič, 2013, magistrsko delo

Opis: Cilj naloge je bil razvoj primernega postopka aplikacije TiO2 delcev na surovem in obarvanem PES materialu, za doseganje dobre UV zaščite in samočistilnega učinka. Za modifikacijo vlaken smo uporabili dve obliki TiO2 nano delcev – rutilno in anatazno, ki so bili različno površinsko modificirani in smo jih na vlakna nanašali z uporabo različnih postopkov. Raziskava je zajemala dva sklopa. V prvem smo raziskovali primernost postopka nanosa sedmih različno površinsko modificiranih TiO2 past – rutilno in anatazno v obliki suspenzij. Za nanos smo uporabili postopek izčrpavanja in postopek impregnacije. Pri postopku izčrpavanja smo želeli ugotoviti tudi kompatibilnost postopka barvanja in istočasnega nanosa past. Za ugotavljanje učinkovitosti postopkov smo primerjali UPF vrednosti surovih, obarvanih in s pastami obdelanih vzorcev in ugotavljali spremembe barve kot posledica uporabe različnih postopkov. Pri postopku impregnacije smo za paste z rutilno obliko TiO2 PES vzorcev impregnirali v koncentracijah 1 g/L, 3 g/L in 5 g/L, drugi del PES vzorcev pa smo impregnirali s pastami, ki vsebujejo anatazno obliko TiO2, in sicer v koncentracijah 5 g/L, 10 g/L in 30 g/L. Fiksiranje je potekalo pri temperaturi 180 °C. Na podlagi analiz tako obdelanih vzorcev, smo ugotavljali učinkovitost nanosa in določili optimalno koncentracijo, ki je glede na dosežene rezultate pri postopku impregnacije 10 g/L, pri postopku izčrpavanja pa 9 %. Pri analizi funkcionalnih lastnosti smo tako impregnirane vzorce umazali s sokom rdeče pese in z rdečim vinom. Vzorce smo v različnih časovnih intervalih osvetljevali z dnevno svetlobo in v komori z UV svetlobo. Rezultati raziskave so pokazali, da lahko uporabimo tako izčrpalni kot impregnacijski način nanosa različnih past, da sta postopek barvanja in nanosa kompatibilna, da nam tovrstni nanosi dajejo dobro zaščito pred UV žarki, da pa je njihova samočistilnost omejena le na določene madeže.
Ključne besede: UV zaščita, poliester, disperzna barvila, TiO2 nanodelci, samočistilnost
Objavljeno: 05.02.2013; Ogledov: 1621; Prenosov: 100
.pdf Celotno besedilo (5,49 MB)

Iskanje izvedeno v 0.05 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici