| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 8 / 8
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
PRELIMINARNA RAZISKAVA VPLIVA RAZLIČNIH KEMIČNIH SPOJIN NA RAST IN RAZVOJ ŠKRLATNEGA AMERIŠKEGA SLAMNIKAEchinacea purpurea (L.)Moench V KONTROLIRANIH RAZMERAH
Ivana Vukovski, 2010, diplomsko delo

Opis: Raziskava je potekala v rastlinjaku Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru na Pivoli pri Hocah (SV Slovenija). Glavni cilj naloge je bil priti do osnovnih informacij o vplivu nekaterih kemijskih substanc (jasmonska kislina, salicilna kislina, EDDHA in PHOSAMCO) v razlicnih koncentracijah na rast in razvoj škrlatnega ameriškega slamnika (Echinacea purpurea (L.) Moench) v kontroliranih razmerah. Mlade sadike smo namocili za 24 ur v odgovarjajoce koncentracije kemikalij in jih nato posadili v lonce. Fenotipska analiza je vkljucevala 12 lastnosti, opravljena pa je bila, ko so rastline dosegle stadij petih listov. Raziskava je pokazala, da so bile najbolj ucinkovite jasmonska kislina (pri koncentraciji 0,03 mM) in salicilna kislina (pri koncentracijah 0,06; 0,6 in 1,2 mM.
Ključne besede: Kljucne besede: Echinacea purpurea, škrlatni ameriški slamnik, jasmonska kislina, salicilna kislina, EDDHA, rast rastlin, razvoj rastlin, fenotipske lastnosti.
Objavljeno: 30.03.2010; Ogledov: 2283; Prenosov: 191
.pdf Celotno besedilo (6,80 MB)

2.
VPLIV SALICILNE KISLINE NA VSEBNOST SKUPNIH FENOLOV V LUBJU NAVADNE SMREKE [Picea abies (L.) H. Karst] PRI NAPADU OSMEROZOBEGA SMREKOVEGA LUBADARJA (Ips typographus L.)
Metka Visočnik, 2010, diplomsko delo

Opis: Osmerozobi smrekov lubadar (Ips typographus L.) je med podlubniki eden najpomembnejših škodljivcev navadne smreke [Picea abies (L.) H. Karst] v Evropi. Dovzetnost dreves za škodljivce je v veliki meri odvisna od sistemsko pridobljene odpornosti (SAR). Ta izzove kvalitativne in kvantitativne spremembe v kemični sestavi gostitelja in predstavlja trajnejši način obrambe. Vodilna signalna molekula, ki izzove sistemsko pridobljeno odpornost (SAR) je salicilna kislina (SK), saj je preko različnih mehanizmov, sposobna inducirati izražanje genov za obrambo rastline. V predstavljenem poskusu smo odseke debel navadne smreke tretirali s 100 mM SK in jo kasneje izpostavili podlubnikom. To smo storili z namenom, da bi preučili spremembe vsebnosti skupnih fenolov v sekundarnem floemu navadne smreke pri napadu osmerozobega smrekovega lubadarja. SK je ublažila inicialni odziv skupnih fenolov na napad podlubnikov. Nadalje, tretiranje s SK, je zakasnilo degradacijo skupnih fenolov oz. privedlo do aklimatizacije obrambnega odgovora skupnih fenolov. Ugotovili smo, da obrambni odgovor skupnih fenolov na napad podlubnikov ustreza splošnemu ekofiziološkemu konceptu.
Ključne besede: salicilna kislina, skupni fenoli, navadna smreka [Picea abies (L.) H. Karst], osmerozobi smrekov lubadar (Ips typographus L.)
Objavljeno: 27.08.2010; Ogledov: 2187; Prenosov: 198
.pdf Celotno besedilo (1,13 MB)

3.
Lokalni odziv skupnih proteinov v lubju navadne smreke na tretiranje s salicilno kislino in napad podlubnikov
Robi Gjergjek, 2010, diplomsko delo

Opis: Osmerozobi smrekov lubadar (Ips typographus L.) je najpomembnejši škodljivec navadne smreke v Evropi. Na leto se zaradi napada podlubnikov v Sloveniji v povprečju poseka 350000 m3 lesa. Njegovo aktivnost smo spremljali skozi celotno vegetacijsko dobo leta 2008 in določili dva maksimalna naleta konec maja in konec julija, kar sovpada z visokimi temperaturami in sušnim obdobjem. V drugem sklopu poskusa smo odseke debel navadne smreke tretirali s 100 mM salicilno kislino, ki je kot signalna molekula sposobna inicirati gene za sintezo obrambnih proteinov. Preučili smo vpliv tretiranja s salicilno kislino na vsebnost skupnih proteinov v sekundarnem floemu navadne smreke od inicialnega napada do uspešne naselitve podlubnikov. Pri prvem vzorčenju (13. 4. 2007) smo pri tretiranih drevesih izmerili nižjo vsebnost skupnih proteinov v primerjavi z netretiranimi kontrolnimi drevesi, medtem ko smo sredi maja določili 97,5 % porast proteinov v lubju tretiranih kontrolnih dreves v primerjavi z netretiranimi drevesi. Pri tretjem vzorčenju (15. 6. 2007) smo določili kvantitativne razlike v obrambnem odzivu skupnih proteinov zmerno napadenih dreves in močno napadenih dreves. V močno napadenih drevesih je vsebnost skupnih proteinov padla, vendar so bile višje vrednosti pri tretiranih, močno napadenih drevesih v primerjavi z netretiranimi. Pri zmerno napadenih drevesih smo zaznali akumulacijo skupnih proteinov v lubju. Najvišjo vsebnost skupnih proteinov smo izmerili pri tretiranih, zmerno napadenih, drevesih, kar nakazuje, da je tretiranje s salicilno kislino vzpodbudilo uspešen obrambni odziv dreves in zavrlo naselitev podlubnikov.
Ključne besede: salicilna kislina, skupni proteini, navadna smreka [Picea abies (L.) H. Karst], osmerozobi smrekov lubadar (Ips typographus L.), aktivnost podlubnikov
Objavljeno: 11.01.2011; Ogledov: 1775; Prenosov: 104
.pdf Celotno besedilo (799,22 KB)

4.
Časovna analiza vsebnosti kondenziranih taninov v lubju navadne smreke pri napadu podlubnikov
Mateja Felicijan, 2011, diplomsko delo

Opis: Tanini so prevladujoče polifenolne spojine v lubju dreves, ki imajo pomembno vlogo pri lokalnem kot tudi sistemskem odzivu na napad pred patogeni in škodljivci. V prvem sklopu diplomske naloge smo vzorce ekstrahirali z različnimi topili in ekstrakcijskimi postopki. Koncentracije kondenziranih taninov v ekstraktih lubja navadne smreke [Picea abies (L.) H. Karst.] smo določali z vanilin metodo. Na podlagi rezultatov smo kot najprimernejše topilo izbrali vodno raztopino acetona (aceton : voda, 70 : 30, v/v) s 5 mM Na2S2O5 in ekstrakcijo z ultrazvočnimi valovi. V drugem sklopu naloge nas je zanimal vpliv salicilne kisline (SK) na vsebnost kondenziranih taninov pri napadu osmerozobega smrekovega lubadarja (Ips typographus L.). Tretiranje s SK je povišalo vsebnost kondenziranih taninov pri tretiranih kontrolnih smrekah za 41 % oz. 15 % pri prvem in drugem vzorčnem terminu, ki smo ga opravili v mesecu aprilu. Za inicialni odziv na napad podlubnikov štirinajst dni po izpostavitvi feromonskih ampul je značilen upad vsebnosti kondenziranih taninov, ki se je signifikantno odrazil pri tretiranih smrekah. Prvotno povišana vsebnost le-teh se je znižala na nivo kontrolnih smrek. Mesec dni kasneje je sledila akumulacija oz. povišanje vsebnosti kondenziranih taninov pri zmerno napadenih smrekah. Na podlagi časovne analize vsebnosti kondenziranih taninov smo določili tri tipe odziva na napad podlubnikov. Začetni upad vsebnosti taninov je pri vitalnih drevesih vodil do aklimatizacije, pri močno napadenih pa do degradacije vsebnosti kondenziranih taninov. Pri močno napadenih smrekah smo sredi junija izmerili do 50 % nižje vrednosti kondenziranih taninov v primerjavi s kontrolnimi smrekami. Pri nekaterih napadenih drevesih smo izmerili dinamičen odziv z akumulacijo taninov sredi maja in julija, ki sovpada s 1. in 2. maksimumom naleta in upadom sredi junija. Iz časovne analize vsebnosti kondenziranih taninov v tretiranih napadenih smrekah je razvidno, da je obrambni odziv sredi maja manj izrazit in vodi v aklimatizacijo najverjetneje zaradi predhodne indukcije sistemsko pridobljene odpornosti.
Ključne besede: kondenzirani tanini, osmerozobi smrekov lubadar (Ips typographus L.), Picea abies (L.) H. Karst., salicilna kislina, sistemsko pridobljena odpornost (SAR)
Objavljeno: 11.10.2011; Ogledov: 1952; Prenosov: 158 
(1 glas)
.pdf Celotno besedilo (2,14 MB)

5.
6.
7.
8.
SPREMLJANJE INTENZIVNOSTI NASELITVE PODLUBNIKOV PO TRETIRANJU SMREKE S SALICILNO KISLINO
Jožica Černogoj, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Anatomija lubja in fiziološko stanje potencialnega gostiteljskega drevesa so ključni za uspešen razvoj podlubnikov, ki so najpogostejši škodljivci navadne smreke v Evropi. V predstavljenem terenskem poskusu smo nanesli 100 mM salicilne kisline (SK) na odseke debla navadne smreke [Picea abies (L.) Karst.] v višini od 0,1 do 5 m. Drevesa smo tri dni kasneje načrtno izpostavili osmerozobemu smrekovemu lubadarju [Ips typographus L. (Col., Scolytidae)], z namenom proučiti vpliv nanosa SK na intenzivnost kolonizacije podlubnikov pod naravnimi pogoji. Pri drevesih, ki smo jih predhodno tretirali s SK, smo določili signifikantno manj vhodnih odprtin kot tudi manjše število krajših materinskih hodnikov v primerjavi s kontrolnim lubjem. Raziskave potrjujejo, da eksogeni nanos SK poveča odpornost in zmanjša umrljivost dreves pri napadu podlubnikov. Uporaba eksogene SK bi tako lahko zagotovila trajnejšo in ekološko sprejemljivejšo rešitev dreves pred škodljivci.
Ključne besede: navadna smreka / podlubniki / salicilna kislina / kolonizacija / spremljanje naleta / morfometrične analize lubja.
Objavljeno: 27.06.2016; Ogledov: 760; Prenosov: 45
.pdf Celotno besedilo (1,70 MB)

Iskanje izvedeno v 0.14 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici