| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Aromatiziranje sadnih želejev in njihova potencialna sprejetost pri potrošnikih
Alenka Povh, 2019, diplomsko delo

Opis: Na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede smo ugotavljali, kako različni dodatki vplivajo na senzorično oceno sadnih želejev. Kot osnovno surovino smo izbrali sadni sok rdečih sadežev, kot dodatke pa tekočo aromo jagode, vanilje, ruma in višnje. V začetku junija 2017 smo izvedli senzorično ocenjevanje, kjer so preskuševalci z uporabo hedonske lestvice ocenili všečnost barve, vonja, okusa, konsistence, razmerja med sladkorjem in kislino ter skupni vtis vzorca. Preskuševalci so se preskusili tudi v prepoznavanju dodatkov. Rezultati senzoričnega ocenjevanja so pokazali, da sta spol in starost preskuševalcev statistično značilno vplivala na oceno všečnosti večine spremljanih parametrov. Najboljšo skupno oceno je prejel vzorec želeja z dodatkom arome jagode, najslabšo pa vzorec brez dodatka.
Ključne besede: sadni žele, tekoča aroma, senzorično ocenjevanje
Objavljeno: 26.06.2019; Ogledov: 464; Prenosov: 34
.pdf Celotno besedilo (952,32 KB)

2.
RAZVOJ ANALIZNIH METOD IN UPORABA AROMATSKIH PROFILOV ZA DOLOČANJE PRISTNOSTI NARAVNIH SADNIH SOKOV
Polonca Nedeljko, 2009, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je bil razviti analizne in kemometrijske metode, ki bi karakterizirale pristnost sadnih sokov na osnovi njihovih aromatskih profilov. Za raziskovalno delo smo uporabili sokove in nektarje slovenksih in tujih proizvajalcev. Izbrana tehnika vzorčenja oziroma zajemanja hlapnih komponent arome je bila mikroekstrakcija na trdnem nosilcu - SPME tehnika. Postopke vzorčenja, optimalne pogoje za ločbo in določevanje s plinsko kromatografijo z masno detekcijo smo optimirali po standardnih postopkih za tovrstne analize. Površine vrhov posameznih spojin v kromatogramih so tvorile vstopne parametre za kemometrijsko analizo (metoda glavnih osi, analiza grup in diskriminantna analiza) katere namen je bil izdelava modela, ki bo sposoben z dovolj visoko zanesljivostjo razločevati med posameznimi sadnimi sokovi. Rezultati vseh treh kemometrijskih analiz so bili najbolj primerljivi v primeru ločevanja 26 vzorcev sadnih nektarjev in v primeru, ko smo želeli med seboj razlikovati 11 vzorcev 100 % sokov pomaranč z 12 vzorci pomarančnih nektarjev. Nekoliko manj, vendar še vedno dovolj dobre rezultate pa smo dobili pri medsebojnem ločevanju 25 vzorcev 100 % sadnih sokov in medsebojnem razločevanju med 3 vzorci 100 % sokov jabolk s 7 vzorci jabolčnih nektarjev.
Ključne besede: arome, hlapne komponente, sadni sok, SPME, GC-MS, kemometrijske metode
Objavljeno: 22.12.2009; Ogledov: 2673; Prenosov: 234
.pdf Celotno besedilo (2,44 MB)

Iskanje izvedeno v 0.08 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici