1. Roman o podnebnih spremembah med znanstveno fantastiko in realnimi izkušnjamiJožica Čeh Steger, 2024, pregledni znanstveni članek Opis: Na antropogene podnebne spremembe kot ekološki in družbeno-kulturni problem se od devetdesetih let prejšnjega stoletja intenzivneje odziva tudi literarna veda. Književnost o podnebni problematiki pripoveduje na estetski način, bralca nagovarja z zgodbami, v njem prebuja emocije, vabi ga k premi-sleku o vrednotah in okoljskem obnašanju. V pričujoči raziskavi se osredinjamo na roman o podnebnih spremembah. V okviru ekoloških žanrov zavzema pomembno mesto in se je v devetdesetih letih prej-šnjega stoletja najprej uveljavil v angleško-ameriškem jezikovnem prostoru. V svojo strukturo vklju-čuje prvine drugih žanrov, zlasti znanstvene fantastike in trilerja. V zadnjem času se od fantastičnih scenarijev odmika k tematizaciji realnih izkušenj s podnebnimi spremembami. Umestiti ga je mogoče v ekološki riziko narativ, kar je opisano na primeru romana Zgodovina čebel norveške pisateljice Maje Lunde. Podnebne spremembe so predstavljene tudi v romanih Na Klancu Tine Vrščaj in Primerljivi hektarji Nataše Kramberger.
Ključne besede: pripovedništvo, podnebna fikcija, ekološki žanri, romani o podnebnih spremembah, ekološki riziko narativ
Objavljeno v DKUM: 05.08.2024; Ogledov: 99; Prenosov: 25
 Celotno besedilo (1,19 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Poetika nasilja v literaturi Mojce KumerdejPatricija Rošker, 2020, magistrsko delo Opis: V zaključnem magistrskem delu z naslovom Poetika nasilja v literaturi Mojce Kumerdej smo se osredotočili na pisateljičin literarni opus. V delo smo vključili štiri njena do sedaj izdana dela, in sicer: dva romana Kronosova žetev in Krst nad Triglavom ter dve zbirki zgodb Temna snov in Fragma prav tako pa tudi avtoričine objave posameznih zgodb. Osredotočili smo se predvsem na motivno-tematsko analizo njenih del, v ospredje smo postavili tematizacijo nasilja. V teoretičnem delu smo naredili kratek pregled pisateljičine biografije, največ pozornosti pa smo namenili oblikam in vrstam nasilja. S pomočjo motivno-tematske analize proznih del Mojce Kumerdej smo ugotovili, da se v njenih delih pogosto pojavlja tako psihična kot fizična tematizacija nasilja. Slednja se velikokrat dogaja znotraj družine oziroma med osebami, ki se med seboj dobro poznajo. V romanu Krst nad Triglavom tematizacija nasilja ni tako izrazita kot v kratkih zgodbah, kljub temu pa najdemo pojavnost psihičnega nasilja. Literarne osebe za dosego svojih ciljev uporabljajo manipulacijo, grožnje, poniževanje, zaničevanje. V romanu Kronosova žetev smo opazili tematizacijo psihičnega in fizičnega nasilja, slednjega v precej skrajnih, nečloveških oblikah. Z motivno-tematsko analizo smo ovrgli oziroma potrdili hipoteze, ki smo jih navedli v uvodu zaključnega dela, prav tako pa smo naredili primerjalno analizo tematizacije nasilja med vsemi izbranimi deli ter prikazali, kako lahko pojavnost kraja in časa vplivata na tematizacijo nasilja.
Ključne besede: kratka proza, romani, psihično nasilje, fizično nasilje, motivno-tematska analiza
Objavljeno v DKUM: 19.02.2020; Ogledov: 1628; Prenosov: 330
Celotno besedilo (920,33 KB) |
3. Prevajanje naslovov ljubezenskih romanov iz angleščine v slovenščino - od Jane Austen do Jayne Ann KrentzNina Erjavec Croswell, 2019, magistrsko delo Opis: Ljubezenski romani veljajo za fenomen, saj gre za žanr, ki je izredno priljubljen med bralci, a hkrati pogosto tarča literarnih kritikov. Kljub relativnemu nezanimanju akademskih krogov ljubezenski žanr cveti, kar se odraža v tem, da se vse več avtorjev odloča za pisanje tovrstnih romanov. Pri prevajanju ljubezenskih romanov mora biti prevajalec pozoren predvsem na to, da ima zgodba enak učinek na bralčeva čustva. Vzbujanje čustev pri bralcih je bistvena lastnost vsakega ljubezenskega romana. V poplavi ljubezenskih romanov na tržišču je naslov dela še toliko bolj pomemben, saj je pogosto ravno naslov tisti, ki bralca prepriča v nakup. Pri prevajanju je torej zelo pomembno, da se ohrani privlačna oziroma zapeljevalna funkcija književnega naslova. V magistrski nalogi smo se osredotočili na književne naslove in na uporabljene prevodne strategije. V teoretičnem delu smo s pomočjo znanstvene literature predstavili značilnosti in razvoj ljubezenskega žanra. Podrobno smo opisali funkcije književnih naslovov in teorijo skoposa. Opisali smo tudi prevodne strategije, ki smo jih potrebovali za analizo. V empiričnem delu smo analizirali 160 naslovov ljubezenskih romanov, ki smo jih razvrstili glede na funkcije in uporabljene prevodne strategije. V zaključku smo povzeli ugotovitve analize, ki je pokazala, katere funkcije in prevodne strategije prevladujejo pri prevajanju angleških ljubezenskih romanov v slovenščino.
Ključne besede: Ljubezenski romani, književni naslov, funkcije književnih naslovov, literarni polisistemi, prevodne strategije
Objavljeno v DKUM: 07.10.2019; Ogledov: 1353; Prenosov: 191
Celotno besedilo (971,22 KB) |
4. |
5. |
6. |
7. Družbeni, zgodovinski, moralni in pripovedni vidiki Vorančeve prozeMiran Štuhec, 2010, izvirni znanstveni članek Opis: Razprava prinaša uvid v glavne določnice književnega opusa Prežihovega Voranca. S pomočjo novel Kurjak in Samorastniki, romana Požganica in potopisa Gosposvetsko polje opozarja na pisateljevo literariziranje socialne in moralne problematike, epsko širino ter izjemno subtilnost, na premišljeno naracijo ter na daljnovidnost pri opisovanju narodnopolitičnih razmer na avstrijskem Koroškem.
Ključne besede: slovenska književnost, socialni realizem, romani, potopis, novele, socialna ideja
Objavljeno v DKUM: 21.12.2015; Ogledov: 1556; Prenosov: 33
 Povezava na celotno besedilo |
8. |
9. ROMANI MIMI MALENŠEK S TEMATIKO 2. SVETOVNE VOJNETamara Šulek, 2015, magistrsko delo Opis: Slovenska pisateljica in prevajalka Mimi Malenšek je napisala čez trideset romanov, ki obravnavajo različne zgodovinske teme. Pisala je tudi romane za otroke in mladino ter radijske igre in prevode. Ob prebiranju del smo ugotovili, da sta njeni poglavitni romaneskni temi NOB in revolucija. Njena tovrstna dela še niso bila podrobno analizirana, zato bomo v diplomskem delu obravnavali romane s tematiko druge svetovne vojne. Analiziramo izbrana dela, ki opisujejo vojno, tragično usodo ljudi, žrtvovanja, željo po svobodi in moč idej, s katerimi so se identificirali ljudje. Posvetili se bomo predvsem temam in motivom, ki jih je pisateljica črpala iz vsakdanjega življenja. Izpostaviti želimo osrednji temi, in sicer zgodovinsko in socialno. Pisateljica je napisala veliko romanov, mi pa smo analizirali dela, v katerih je osrednji motiv druga svetovna vojna, in sicer:
- Matjaž (1949)
- Kovinarji (1950)
- Daj mi roko, pomlad (1957)
- Temna stran meseca (1960)
- Sonce je obstalo I, II, III (1976)
- Jesen v soteski (1982)
Ključne besede: Mimi Malenšek, romani, druga svetovna vojna, NOB, domobranstvo, partizanstvo, človeške stiske
Objavljeno v DKUM: 07.10.2015; Ogledov: 3327; Prenosov: 224
Celotno besedilo (1,01 MB) |
10. Prvine modificiranega tradicionalnega romana v izbranih romanih prekmurskih avtorjevDarjan Kocmut, 2011, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu z naslovom Prvine modificiranega tradicionalnega romana v izbranih romanih prekmurskih avtorjev sem analiziral sodobne slovenske romane, ki so bili izdani po letu 1990. Izbral sem avtorje, ki izhajajo iz panonskega dela Slovenije, Prekmurja oziroma Pomurja. Izbor primarnih del temelji na dejstvu, da so vsa dela z izjemo enega (ki pa je bilo v ožjem izboru nominirancev) bila nagrajena z največjo in najprestižnejšo literarno nagrado v Sloveniji, nagrado kresnik.
V svojem delu sem predstavil pomembnost omenjene nagrade in doprinos le-te k razvoju omenjene literarne vrste, prav tako pa sem pobliže predstavil avtorje izbranih romanov.
Romane sem preučeval in analiziral s pomočjo ustrezne literature, na podlagi sinkretizma žanrov in po definiciji modificiranega tradicionalnega romana, ki jo je v svojih delih podala Alojzija Zupan Sosič. Zanimalo me je tudi, kako in v kolikšni meri določeno okolje, iz katerega izvirajo avtorji in ga upodabljajo v svojih delih, vpliva na razvoj zgodbe v romanu in katere zadeve so pri omenjenih avtorjih tiste, ki so jim skupne in jih lahko izpostavimo.
Ključne besede: Lainšček, Žabot, Kardoš, Šarotar, modificirani tradicionalni roman, prekmurski romani, romaneskni sinkretizem, nagrada kresnik
Objavljeno v DKUM: 07.11.2011; Ogledov: 2890; Prenosov: 268
Celotno besedilo (876,01 KB) |
