| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 14
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Zastaranje terjatev iz gospodarskih pogodb po OZ in Načelih UNIDROIT : magistrsko delo
Anja Jelen, 2020, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo temelji na analizi instituta zastaranja v zvezi s terjatvami iz gospodarskih pogodb, ki je dopolnjena s primerjavo pravil ureditve zastaranja po Obligacijskem zakoniku in po Načelih UNIDROIT za mednarodne gospodarske pogodbe. Slednja zaradi teženj po poenotenju evropskega civilnega prava postajajo vse pomembnejša tudi v našem pravnem redu. S potekom zastaralnega roka dolžnikova obveznost zastara, veljavna pa ostaja naprej v obliki naturalne oziroma neiztožljive obveznosti. To pomeni, da je upnik ne more več sodno uveljavljati, zato pravimo, da je zastaranje institut, ki sili upnika k uveljavljanju svojih pravic. Enako velja tudi v primeru instituta zastaranja terjatev iz gospodarskih pogodb, ki ga v slovenskem pravu ureja Obligacijski zakonik. Ta zastaranju v gospodarskih zadevah namenja posebna pravila, ki so dodelana z obsežno sodno prakso. Institut zastaranja urejajo tudi Načela UNIDROIT za mednarodne gospodarske pogodbe, ki kot modelni zakonik predstavljajo poskus poenotenja gospodarskega pogodbenega prava na ravni EU, s poenostavljenim sistemom zastaranja pa konkurirajo togim določbam Obligacijskega zakonika. Primerjava med njima pokaže, da je ureditev po Obligacijskem zakoniku do gospodarskih subjektov strožja, medtem ko jim Načela UNIDROIT pri sklepanju pogodbenih razmerij puščajo več svobode, predvsem glede možnosti spreminjanja dolžine zastaralnih rokov. Kogentno naravo določb Obligacijskega zakonika, ki omejujejo avtonomijo strank pri oblikovanju obligacijskih razmerij, nekateri teoretiki kritizirajo, medtem ko jo drugi razumejo kot poskus zakonodajalca, da bi preprečil neskončne pravde in povečal pravno varnost. Ne glede na vse, pa se je za problematično pokazalo zlasti vprašanje vezanosti začetka teka zastaralnih rokov na objektivni trenutek. V zvezi s tem bi slovenski zakonodajalec moral slediti ureditvi iz Načel UNIDROIT in vzpostaviti kombinacijo objektivnega in subjektivnega zastaralnega roka. Slovenska sodna praksa, ki bi se nanašala na institut zastaranja po ureditvi iz Načel UNIDORIT, ne obstaja. Vsled navedenega gre zaključiti, da subjekti pravil glede zastaranja iz Načel UNIDROIT v gospodarske pogodbe načeloma ne vključujejo, razlog pa gre iskati prav v prisilni naravi določb Obligacijskega zakonika. Iz Načel UNIDROIT namreč izhaja, da njihove določbe ne morejo nadomestiti kogentnih določb nacionalnega prava.
Ključne besede: gospodarska pogodba, zastaranje, zastaralni roki, avtonomija volje, ugovori, odpoved zastaranju, pripoznava dolga, Načela UNIDROIT
Objavljeno v DKUM: 10.07.2020; Ogledov: 1359; Prenosov: 174
.pdf Celotno besedilo (535,41 KB)

2.
VIDIKI ORGANIZACIJE DELA V RAČUNOVODSKIH SERVISIH V SLOVENIJI IN AVSTRIJI
Vesna Verdnik, 2019, magistrsko delo

Opis: Računovodski servisi vodimo računovodstvo in izdelujemo davčne napovedi za večje število poslovnih partnerjev. Pri svojem delu se srečujemo s povečanim obsegom dela v prvem trimesečju leta, saj moramo do 31. 3. tekočega leta izdelati letne davčne napovedi za preteklo leto za vsa podjetja, za katera vodimo računovodstvo, in poleg navedenega dela opraviti še vse tekoče delo. Posledično smo zaradi tega zaposleni v računovodstvu pod velikim pritiskom in doživljamo povečan stres na delovnem mestu. V tem obdobju je prisotno veliko kampanjskega dela in povečana obremenitev zaposlenih. Zaposleni v računovodstvu moramo vedno prilagajati izrabo letnega dopusta datumom, ki nas vežejo k oddaji mesečnih in letnih davčnih napovedi. V večini računovodskih servisov si izrabe letnega dopusta v prvem trimesečju leta zaposleni ne morejo privoščiti. Nekateri računovodski servisi vodijo računovodstvo tudi za samostojne podjetnike, ki imajo podjetja v Avstriji. Roki za izdelavo letnih davčnih napovedi v Sloveniji se razlikujejo od rokov, ki jih imajo za izdelavo letnih davčnih napovedi določene v Avstriji. Roki za izdelavo letnih davčnih napovedi v Avstriji so veliko daljši kot v Sloveniji. Zato se samostojni podjetniki, ki imajo podjetja v obeh državah, srečujejo z dodatnimi stroški vodenja računovodskih evidenc, saj v nekaterih primerih avstrijski računovodski servisi ne izdelajo pravočasno letnih davčnih napovedi, ki jih morajo slovenski računovodski servisi vključiti v davčne napovedi v Sloveniji. Ob tem spoznanju smo se odločili, da bomo s pomočjo raziskave raziskali in vam predstavili, kakšna je organizacijska struktura računovodskih servisov Slovenije in Avstrije, kako imajo organizirano delo, kaj omogočajo zaposlenim, kaj pomenijo za računovodske servise različni roki izdelave letnih davčnih napovedi in kaj bi bilo po našem mnenju in mnenju anketiranih računovodskih servisov najboljše spremeniti glede organizacije dela v slovenskih računovodskih servisih na področju zaposlenih. V raziskovalni nalogi smo ugotovili, da so organizacija dela in razporeditev dela ter roki do državnih institucij, ki jih imajo računovodski servisi v Avstriji, veliko prijaznejši do zaposlenih kot v Sloveniji.
Ključne besede: računovodski servis, organizacijska struktura, organizacija dela, roki davčnih napovedi, letni dopust.
Objavljeno v DKUM: 22.01.2020; Ogledov: 1381; Prenosov: 268
.pdf Celotno besedilo (2,14 MB)

3.
Präklusionswirkungen in außerstreitigen Antragsverfahren : Österreichisches Recht
Wolfgang Jelinek, 2010, izvirni znanstveni članek

Opis: Prekluzije v nepravdnih predlagalnih postopkih: avstrijsko pravo Nov avstrijski zakon o nepravdnem postopku kaže, da obstajajo utemeljeni razlogi za uvedbo preiskovalnega načela v vseh nepravdnih postopkih, tudi v tistih, ki se začnejo na predlog in zadevajo stvarnopravne in stanovanjske zadeve. Kljub temu pa vsebuje avstrijski nepravdni postopek mnogo razpravnih elementov, kot npr. dolžnost strank, da sodelujejo s sodiščem pri zbiranju procesnega gradiva. Poleg tega velja v zelo omiljeni različici tudi prekluzija navajanja novot (ius novorum), seveda z namenom koncentracije in pospešitve postopka. Nepravočasno navajanje novih dejstev in novot ima lahko za neaktivnega udeleženca negativne posledice. Prav tako se šteje, da pasivna stranka priznava navedbe nasprotnega udeleženca, vendar pa to ne pomeni, da sodišče priznanih dejstev ne sme preizkusiti. Posledično je mogoče zaključiti, da velja v avstrijskem nepravdnem postopku oslabljeno preiskovalno načelo.
Ključne besede: procesno pravo, nepravdni postopek, preiskave, dokazi, roki, Avstrija, prekluzija, preiskovalno načelo, razpravno načelo, sodelovanje strank, koncentracija postopka, ius novorum
Objavljeno v DKUM: 23.07.2018; Ogledov: 882; Prenosov: 56
.pdf Celotno besedilo (122,49 KB)

4.
Hramba gradiva, pridobljenega s prikritimi preiskovalnimi ukrepi
Thomas Robnik, 2017, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu avtor obravnava hrambo gradiva, ki je bilo pridobljeno z uporabo prikritih preiskovalnih ukrepov, z vidika pristojnosti organov za hrambo in njenimi roki. Celovito je zavzeta ureditev hrambe gradiva od njegove pridobitve, prenosa gradiva med organi do uničenja le-tega. Uvodoma je predstavljen institut prikritih preiskovalnih ukrepov, pogoji za njihovo uporabo in izvajanje. Hramba gradiva je v jedru razdeljena na fazo hrambe v času izvajanja ukrepov in fazo hrambe po končanju izvajanja ukrepov. V prvi fazi gradivo hrani policija dokler izvaja posamezni ukrep. Gradivo nato policija preda državnemu tožilcu, ki ga lahko brez lastne aktivnosti hrani največ dve leti. Pri tem so obravnavana vprašanja, ki so povezana s tožilčevo aktivnostjo. Originalno gradivo pride na koncu v posest sodišča. Po prvem odstavku 154. člena ZKP sodišče hrani gradivo dokler se hrani kazenski spis. Analizirana je odločba Ustavnega sodišča, ki je ugotovilo, da je ta določba zaradi nedoločenosti namena uporabe osebnih podatkov v ZKP ustavno neskladna. Nadalje je predstavljena odločba Ustavnega sodišča, ki je zaradi neskladnosti ureditve z varstvom osebnih podatkov, razveljavilo poglavje ZEKom-1 o obvezni hrambi prometnih podatkov. Odločitev prinaša obsežne spremembe pridobivanja prometnih podatkov. Poleg tega so v noveli ZKP na področju prikritih preiskovalnih ukrepov predvidene korenite spremembe in dopolnitve. Avtor z delom pripomore k razumevanju zapletene ureditve hrambe gradiva, ki je bilo pridobljeno s prikritimi preiskovalnimi ukrepi. Iz sklepnih misli je razvidno, da določena problematika ostaja odprta, kljub temu pa diplomsko delo daje iztočnico za bodoče razprave.
Ključne besede: prikriti preiskovalni ukrepi, gradivo, hramba gradiva, roki hrambe, uničenje gradiva
Objavljeno v DKUM: 20.09.2017; Ogledov: 1024; Prenosov: 191
.pdf Celotno besedilo (507,50 KB)

5.
Razmejitev med rednim pravdnim postopkom in postopkom v gospodarskih sporih
Iris Zgaga, 2017, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu sem se podrobneje seznanila ter raziskala razmejitev med rednim pravdnim postopkom in postopkom v gospodarskih sporih. V prvem delu diplomskega dela sem se osredotočila na redni pravdni postopek, kjer sem opredelila zgolj splošne značilnosti. Pravdni postopek je sestavljen iz vrste procesnih dejanj procesnih subjektov, ki imajo za končni cilj odločanje o utemeljenosti tožbenega zahtevka ter kasnejšo izdajo sodne odločbe. V naslednjem poglavju so prikazane značilnosti postopka v gospodarskih sporih, kot so splošna pravila in načela posebnih postopkov pravdnega postopka, kamor sodi tudi postopek v gospodarskih sporih. Kasneje je obravnavan pojem gospodarskega spora, ki ga opredeljujejo subjektivna in objektivna merila oziroma kombinacija enih ali drugih. Delo vsebuje tudi pojem gospodarskih sporov majhne vrednosti, kjer predmet tožbenega zahtevka ne presega 4000 EUR. Težišče diplomskega dela je v razmejitvi med rednim pravdnim postopkom in postopkom v gospodarskih sporih. Razmejitev je posledica funkcionalne delitve dela znotraj sodišč in je nadvse pomembna, saj lahko napačno vodenje postopka povzroči nedovoljeno pravdno sredstvo, ki ga stranka v postopku ne more uveljavljati. Napačna uporaba pravil postopka sicer ni usodna, temveč pomeni zgolj relativno kršitev določb pravdnega postopka. Postopek v gospodarskih sporih se od rednega pravdnega postopka razlikuje v pristojnosti in sestavi sodišča. V postopku v gospodarskih sporih odloča sodnik posameznik na okrožnem sodišču. Razmejitev se prav tako kaže pri glavni obravnavi ter pripravi nanjo, v poravnavi, objektivni kumulaciji, sankcijah izostanka iz narokov, izrednih pravnih sredstvih in v pogostejšem alternativnem reševanju sporov v gospodarskih sporih. Vzporedno sem poudarila pomembne podobnosti oziroma razlike v ureditvi gospodarskih sporov Nemčije in Hrvaške.
Ključne besede: pravdni postopek, civilna zadeva, gospodarski spor, razmejitev, gospodarski spor majhne vrednosti, gospodarski posli in gospodarske pogodbe, pristojnost in sestava sodišča, glavna obravnava, poskus poravnave, procesni roki, izredna pravna sredstva, revizija, objektivna kumulacija, alternativno reševanje sporov
Objavljeno v DKUM: 16.08.2017; Ogledov: 2122; Prenosov: 345
.pdf Celotno besedilo (927,84 KB)

6.
MANAGEMENT KAKOVOSTI PRENOSA POŠTNIH POŠILJK V POŠTI SLOVENIJE D. O. O.
Ines Žohar, 2016, diplomsko delo

Opis: V današnjem času je ustrezna kakovost izvajanja poštnih storitev in zagotavljanje ustreznih rokov prenosa najpomembnejši dejavnik za premagovanje konkurence, ki je iz dneva v dan večja. Za kakovostno premagovanje je potrebno nenehno spremljati potrošnikove potrebe in jih znati zadovoljit na kakovosten način, za kar se v Pošti Slovenije d.o.o. (v nadaljevanju PS) nenehno trudijo. Kakovost izvajanja poštnih storitev določajo zakonski predpisi, katerih se morajo izvajalci pri izvajanju držati. Standard, ki mu morajo slediti je Standard kakovosti izvajanja poštnih storitev SIST EN13850:2012,. Ob tem standardu pa so še pomembni Splošni pogoji izvajanja univerzalne poštne storitve in Zakon o poštnih storitvah (Zpsto-2). V primeru odškodninskih zahtevkov se upošteva Standard kakovosti poštnih storitev SIST EN 14012:2004 - obravnavanje pritožb in odškodninski postopki, v katerem so opisani postopki za ravnanje v primeru odškodninskih zahtevkov. Za kakovostnejše izvajanje poštnih storitev je pomembna sodobna informacijska tehnologija, ki pripomore k lažjemu obvladovanju ozkih grl v vseh fazah prenosa, ter boljši nadzor nad vročitvami pisemskih pošiljk prejemniku. Ne smemo pa pozabiti, da je za ključ do zadovoljnih strank in kakovostno izvedbo storitev najpomembnejši človek. Vemo, da se je motiti človeško, vendar bi z ustrezno izobrazbo in usposabljanjem znotraj organizacije bistveno zmanjšali nezadovoljstvo uporabnikov in zmanjšali število odškodninskih zahtevkov. Za kakovostno izvedbo dela je potrebno usposabljanje delavcev na vseh nivojih od direktorja, upravnika, poštnega uslužbenca, pismonoša in drugih zaposlenih. Da bomo dosegli kar najboljše, je zaposlene potrebno za uspešno delo stimulirati, saj bodo le tako vestno in z večjo zavzetostjo opravljali svoje delo, s tem pa bistveno pripomogli k zastavljenim ciljem vodstva PS.
Ključne besede: kakovost, faze prenosa, roki prenosa, poštne pošiljke, Pošta Slovenije, standard kakovosti, SIST EN13850:2012, poštni nabiralnik, pismonoša.
Objavljeno v DKUM: 28.10.2016; Ogledov: 2302; Prenosov: 189
.pdf Celotno besedilo (1,07 MB)

7.
RAZVOJNE FAZE IN PRIDELEK AVTOHTONE POPULACIJE BOBA (Vica faba L.) GLEDE NA ROK SETVE
Peter Purgaj, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Rok setve zrnatih stročnic lahko vpliva na višino pridelka, še posebej pri bobu (Vicia faba L.). V letu 2014 je bil v Vinički vasi na parceli GERK 4614966 proučevan vpliv rokov setve (januar, februar, marec, april) na fenološke faze in na količino pridelka (sveže in suho seme). S kasnejšim rokom setve je razvoj fenoloških faz hitrejši. Rok od setve do spravila pridelka (zrelosti) znaša za setev v januarju 162 dni, v februarju 124 dni, v marcu 110 dni in v aprilu 69 dni. Signifikantno najvišji pridelek svežega in suhega semena je dosežen s setvijo v januarju, nato v februarju, v mesecih marcu in aprilu pa ni signifikantne razlike. Ob setvi v januarju znaša količina pridelka svežega semena 7,05 kg/10 m2 in suhega semena 1,65 kg/10 m2, ob februarski setvi znaša količina pri svežem semenu 5,48 kg/10 m2 in pri suhem semenu 1,28 kg/10 m2. Setev v marcu daje 3,46 kg/10 m2 pridelka svežega semena, suhega semena pa 0,81 kg/10 m2. Setev aprila je dala 3,50 kg/10 m2 svežega zrnja in 0,82 kg/10 m2 suhega semena. Rezultati kažejo, da je optimalen rok setve januar.
Ključne besede: bob, Vicia faba L., razvojne faze, pridelek, roki setve
Objavljeno v DKUM: 22.07.2016; Ogledov: 1320; Prenosov: 127
.pdf Celotno besedilo (837,70 KB)

8.
Roki za uveljavljanje neistovetnosti po dunajski konvenciji: analiza sodne prakse
Janez Rotman, 2016, magistrsko delo

Opis: Dunajska konvencija določa zahtevno sistematiko rokov za uveljavljanje neistovetnosti, ki od kupca zahteva aktivno in hitro postopanje na vsakem koraku. Na abstraktni ravni, je za vsak rok, tako za pregled, grajanje in uveljavljanje zahtevkov zaradi neistovetnosti blaga s pogodbo, določen standard primernega roka, pri čemer je interpretacija le tega odvisna od okoliščin konkretnega primera, ter od namena samega instituta. Naloga sodišč je tako, da zapolnijo te nedoločne pravne pojme z vsebino, ob upoštevanju mednarodnega značaja Dunajske konvencije in načela avtonomne razlage. Na podlagi analize sodne prakse ne moremo v primeru nobenega roka, govoriti o fiksaciji na točno določena časovna obdobja (razen v primeru prekluzivnega roka iz člena 39(2) CISG), saj je to v nasprotju z idejo prilagodljivosti določb Dunajske konvencije okoliščinam konkretnega primera, vseeno pa lahko, še posebej na področju grajanja neistovetnosti, zasledimo tendenco po vpeljevanju predvidljivosti v interpretacijo, še posebej pri odločitvah sodišč, ki prihajajo iz kontinentalnih pravnih sistemov. Noble month pristop, v skladu s katerim se kot povprečen rok za grajanje neistovetnosti, ob neobstoju okoliščin, ki bi narekovale njegovo podaljšanje ali skrajšanje, predlaga enomesečni rok, je pogosto citiran, še posebej v primeru sodb sodišč kontinentalnih pravnih sistemov. Pri odmeri rokov sodišča največkrat upoštevajo naravo blaga, predvsem njegovo pokvarljivost oz. obstojnost, dogovore med strankama, sezonsko naravo blaga, zahtevnost oz. kompleksnost (okoliščine so navedene primeroma), vendar problem marsikdaj predstavlja predvsem neobrazloženost vpliva teh okoliščin na trajanje rokov, kar onemogoča njihovo konkretizacijo, posledično pa vpliva tudi na predvidljivost sodnega odločanja.
Ključne besede: Dunajska konvencija, roki za uveljavljanje neistovetnosti, pregled, grajanje, odstop od pogodbe, popravilo blaga, zamenjava blaga, neskladnost, narava blaga, primerni rok.
Objavljeno v DKUM: 30.06.2016; Ogledov: 2107; Prenosov: 184
.pdf Celotno besedilo (821,84 KB)

9.
Predaja v uporabo in upravljanje stanovanjsko-poslovne stavbe
Vesna Lešič, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo opisali in shematsko prikazali proces gradnje in obratovanja objekta ter podali udeležence z opisom nalog, ki jih opravljajo znotraj teh procesov. Opisali smo odgovornosti udeležencev pri gradnji ter podali garancijske roke, v katerih odgovarjajo za opravljeno delo. Poudarili smo odpravo napak na objektu ob primopredaji med izvajalcem in investitorjem ter ob primopredaji med investitorjem in kupcem. S tem namenom smo opisali pomen Navodil za obratovanje in vzdrževanje objekta, pomen bančne garancije za odpravo napak v garancijski dobi po gradbeni pogodbi ter pomen bančne garancije po Zakonu o varstvu kupcev stanovanj in enostanovanjskih stavb. Sledi opredelitev in način vzpostavitve etažne lastnine po Stvarnopravnem zakoniku. Ureditev etažne lastnine smo primerjali z ureditvijo v Republiki Hrvaški. Prav tako smo z Republiko Hrvaško primerjali področje upravljanja večstanovanjskih stavb, pri čemer smo izpostavili zakonodajno ureditev področja vzdrževanja večstanovanjskih stavb. V empiričnem delu smo ugotavljali kako sprememba ZGO-1B vpliva na obveznost izdelave Navodil za obratovanje in vzdrževanje, izračunali primere solastniških deležev na skupnih delih stanovanjsko-poslovne stavbe ter analizirali stroške obratovanja in vzdrževanja med prvim in petim letom obratovanja stanovanjsko-poslovne stavbe. Opisali smo tudi primera poskusa unovčenja garancij za odpravo napak v garancijski dobi.
Ključne besede: proces gradnje, obratovanje stavbe, udeleženci pri gradnji, udeleženci v času obratovanja stavbe, odgovornosti udeležencev, navodilo za obratovanje in vzdrževanje, garancijski roki, bančna garancija za odpravo napak, etažna lastnina, unitaristični koncept, dualistični koncept, solastniški delež, očitne napake, skrite napake, upravljanje, vzdrževanje
Objavljeno v DKUM: 02.03.2016; Ogledov: 2640; Prenosov: 380
.pdf Celotno besedilo (4,09 MB)

10.
Spremembe načina štetja volilnih rokov
Gregor Sankovič, 2015, diplomsko delo

Opis: Državna volilna komisija je postopoma krajšala roke v volilnih rokovnikih, čeprav se zakon, ki roke določa, ni spremenil. Za dan je skrajšala vse roke, ki se štejejo nazaj. Skrajšan je bil rok za volivce, ki so želeli glasovati na volišču dostopnem za invalide; za volivce, ki so oskrbovanci domov za starejše, volivce, ki so na zdravljenju v bolnišnicah in želijo glasovati po pošti in za volivce, ki so na dan glasovanja v tujini in želijo glasovati po pošti ali na diplomatsko konzularnem predstavništvu. Diplomska naloga zagovarja tezo, da so bili roki skrajšani arbitrarno, da se sedaj štejejo drugače, kot je uveljavljeno v pravni praksi, da je bila sprememba rokov nezakonita in da je bila s tem mnogim kršena volilna pravica kot temeljna človekova pravica. Diplomska naloga uvodoma kratko oriše več vrst rokov, predstavi in opredeli pa se tudi do možnosti, ki jih ima na voljo volivec, ki mu je bila volilna pravica kršena.
Ključne besede: volivci, volitve, volilno pravo, roki, volilni rokovniki
Objavljeno v DKUM: 19.10.2015; Ogledov: 901; Prenosov: 149
.pdf Celotno besedilo (600,43 KB)

Iskanje izvedeno v 2.23 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici